summaryrefslogtreecommitdiff
path: root/python/problems/while_and_if/loops_sl.html
diff options
context:
space:
mode:
authorMartin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si>2016-10-11 14:39:50 +0200
committerMartin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si>2016-10-11 14:39:50 +0200
commit29bc34810cb1d1fbd208f6b5f2dad73188ca7f12 (patch)
tree0501d9274c6f87aa8a0aa4d273c364f0923d9063 /python/problems/while_and_if/loops_sl.html
parent8fd61c5d99aee8bf08871d306f1392b1bebd97aa (diff)
- new exercises on recursion
- added text (lectures) on conditions and loops
Diffstat (limited to 'python/problems/while_and_if/loops_sl.html')
-rw-r--r--python/problems/while_and_if/loops_sl.html179
1 files changed, 179 insertions, 0 deletions
diff --git a/python/problems/while_and_if/loops_sl.html b/python/problems/while_and_if/loops_sl.html
new file mode 100644
index 0000000..17d89c4
--- /dev/null
+++ b/python/problems/while_and_if/loops_sl.html
@@ -0,0 +1,179 @@
+<!DOCTYPE html>
+<html lang="sl">
+<head>
+ <meta charset="utf-8" />
+ <title></title>
+ <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" />
+ <link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" />
+</head>
+<body>
+
+<h1>Zanka <code>while</code></h1>
+
+<h2>Naša prva zanka</h2>
+
+<p>Najprej malo refleksije. Kaj znamo narediti doslej: znamo napisati program,
+ ki kaj vpraša, kaj računa in kaj izpiše. Naši programi se izvajajo od
+ začetka do konca, s tem da lahko vmes preskočijo kak blok ukazov, ki se
+ nahajajo znotraj kakega <code>if</code>, <code>else</code> ali
+ <code>elif</code>. Večino časa pa smo preživeli ob tem, kako napisati
+ pogoj, se pravi, izraz, katerega vrednost je lahko resnično ali neresnično,
+ <code>True</code> ali <code>False</code>. Zdaj pa se bomo naučili napisati
+ programe, v katerih se del programa ponavlja.</p>
+
+<p>V večini programskih jezikov to naredimo z nečim, čemur mi rečemo zanka,
+ Avstralci (razen aboriginov) pa <em>loop</em>. Jeziki imajo navadno več
+ vrst zank, navadno tri. Python premore samo dve in danes bomo spoznali prvo
+ od njiju: zanko <em>while</em>.</p>
+
+<p>Tisočletna tradicija veleva, da mora biti začetnikov prvi program z zanko
+ program, ki šteje do deset. V Pythonu je videti takole
+<pre>x = 1
+while x <= 10:
+ print(x)
+ x = x + 1
+print('Pa sva preštela')</pre>
+
+<p>Zanka <code>while</code> je po svoje podobna stavku <code>if</code>. Medtem
+ ko se stavki znotraj <code><b>if</b></code> izvedejo, <b>če</b> je pogoj
+ resničen, se stavki znotraj <code><b>while</b></code> ponavljajo,
+ <b>dokler</b> je pogoj resničen. "If" je "če" in "while" je "dokler", to
+ vedo celo učiteljice angleščine. (Mimogrede, če že štejemo,
+ <code>while</code> je zadnja, enajsta rezervirana beseda danes. Smo že na
+ tretjini!) Gornji program lahko torej kar dobesedno prevedemo iz Pythona v
+ slovenščino:
+
+<pre>
+postavi x na 1
+dokler je x manjši ali enak 10:
+ izpiši vrednost x
+ povečaj x za 1
+izpiši 'Pa sva preštela'
+</pre>
+
+<p>K temu ni potrebna več nobena razlaga, ne?</p>
+
+<p>Trenutek je tako dober kot katerikoli drugi, morda pa še boljši: tale
+ <code>x = x + 1</code> smo "prevedli" v "povečaj x za 1". V resnici nismo
+ napisali tega, računalniku smo naročili, naj izračuna, koliko je
+ <code>x + 1</code> in to shrani nazaj v <code>x</code>. Ker pa to reč
+ tolikokrat potrebujemo in ker je lepo, da se stvar napiše tako, kot se
+ misli - misli pa se "povečaj x za 1" -, obstaja tudi praktičnejši zapis:
+ <code>x += 1</code>. Točneje, napisali smo "k x prištej 1". Rečemo lahko
+ tudi, <code>x += 6</code> ali <code>x += 1.13</code>; kaj to pomeni, je
+ menda jasno. Podobno moremo pisati tudi <code>x -= 1</code> (zmanjšaj
+ <code>x</code> za 1) ali, recimo <code>x *= 2</code>, podvoji
+ <code>x</code> in <code>x /= 10</code>, zdesetkaj <code>x</code>.
+ Pazite: <code>+=</code> (in vse druge kombinacije) se štejejo kot ena
+ beseda in med znaka <code>+</code> in <code>=</code> ne smemo napisati
+ presledka.</p>
+
+<p>Tisti, ki veste še kaj več: <code>x++</code> boste v Pythonu zaman iskali.
+ Nima ga, iz več razlogov, ki pa so malo pregloboki za nas tule.</p>
+
+<h2>Kaj je domneval Collatz</h2>
+
+<p>Vzemimo poljubno število in z njim počnimo tole: če je sodo, ga delimo z 2,
+če je liho, pa ga pomnožimo s 3 in prištejmo 1. To ponavljamo, dokler ne dobimo
+1.</p>
+
+<p>Za primer vzemimo 12. Ker je sodo, ga delimo z 2 in dobimo 6. 6 je sodo,
+torej ga delimo z 2 in dobimo 3. 3 je liho, torej ga množimo s 3 in prištejemo
+1 - rezultat je 10. 10 je sodo, zato ga delimo z 2 in dobimo 5... Celotno
+zaporedje je 12, 6, 3, 10, 5, 16, 8, 4, 2, 1. Ko pridemo do 1, se ustavimo.</p>
+
+<p>Matematiki, ki vedno radi počnejo koristne reči, si belijo glavo z
+vprašanjem, ali se reč vedno izteče ali pa se lahko kdaj tudi zacikla tako, da
+se zaporedje ponavlja in ponavlja v nedogled. Lothar Collatz, konkretno je že od
+leta 1937
+<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Collatz_conjecture">domneval</a>, da se
+zaporedje vedno izteče. Kot pravi njegov
+<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Lothar_Collatz">življenjepis</a>, se je
+njegovo domnevanje končalo leta 1990, matematiki pa domnevajo domnevo še naprej.
+Eden sicer najbolj neustrašnih matematikov 20. stoletja,
+<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Erd%C5%91s#Personality">couch
+ surfer Erdos</a>, je na to temo rekel, da matematika za takšna vprašanja še
+ ni zrela.</p>
+
+<p>Naši cilji bodo skromnejši: napisali bomo program, ki mu bo uporabnik vpisal
+število in program bo izpisal zaporedje, kot je bilo gornje.</p>
+
+<p>Najprej povejmo kar po slovensko:</p>
+
+<pre>stevilo = kar vpiše uporabnik
+dokler stevilo != 1:
+ če je število sodo:
+ deli število z 2
+ sicer:
+ pomnoži število s 3 in prištej 1</pre>
+
+<p>Tole skoraj že znamo prevesti v Python (prevod bo pravzaprav dobeseden),
+ odkriti moramo le, kako preveriti, ali je število sodo. Če kdo misli, da
+ tudi za to obstaja funkcija, se, izjemoma, moti. Pač pa znamo izračunati
+ ostanek po deljenju, konkretno, ostanek po deljenju z 2. Če je enak 0, je
+ število sodo.</p>
+
+<p>Prevedimo torej one slovenske besede v pythonovske.</p>
+
+<pre>n = int(input("Vnesi število: "))
+while n != 1:
+ print(n)
+ if n % 2 == 0:
+ n //= 2
+ else:
+ n = n * 3 + 1
+print(1)</pre>
+
+<p>Ne spreglejte, da smo uporabili celoštevilsko deljenje. Če bi uporabili
+navadnega, <code>n /= 2</code>, bi se <code>n</code> spremenil v necelo število
+(<code>float</code>) in v izpisu bi se pojavile zoprne decimalke (za vsakim
+številom bi pisalo še .0).</p>
+
+<p>Popaziti je potrebno, da izpišemo tako prvo kot zadnje število, zato bomo
+potrebovali še en <code>print</code> izven zanke: po zanki izpišemo še zadnji
+člen zaporedja, 1. Namesto <code>print(1)</code> bi lahko napisali tudi
+<code>print(n)</code> - tako ali tako vemo, da je <code>n</code> enak 1, saj
+program sicer ne bi prišel do tam, do koder je prišel, namreč onstran zanke, ki
+teče, dokler je <code>n</code> različen od 1.</p>
+
+<p>Dodajmo še nekaj: na koncu naj se izpiše, koliko členov ima zaporedje.</p>
+
+<pre>n = int(input("Vnesi število: "))
+clenov = 1
+while n != 1:
+ clenov += 1
+ print(n)
+ if n % 2 == 0:
+ n //= 2
+ else:
+ n = n * 3 + 1
+print(1)
+print("Zaporedje, ki se začne z", n, "ima", clenov, "členov")</pre>
+
+<p>Ups. V zanki smo pokvarili <code>n</code>, spremenil smo ga v 1. To bomo
+rešili tako, da shranimo začetno število v še eno spremenljivko.</p>
+
+<pre>zac = n = int(input("Vnesi število: "))
+clenov = 1
+while n != 1:
+ clenov += 1
+ print(n)
+ if n % 2 == 0:
+ n //= 2
+ else:
+ n = n * 3 + 1
+print(1)
+print("Zaporedje, ki se začne z", zac, "ima", clenov, "členov")</pre>
+
+<p>Število smo si zapomnili v prvi vrstici, shranili smo ga v
+<code>zac</code>. (V tem programu tudi prvič vidimo, da lahko prirejanja kar
+nizamo - pisati smemo <code>a = b = c = 42</code>.) Ustrezno popravimo še
+izpis v zadnji vrsti.</p>
+
+<script type="text/javascript">
+ SyntaxHighlighter.config.tagName = "xmp";
+ SyntaxHighlighter.defaults["gutter"] = false;
+ SyntaxHighlighter.all()
+</script>
+</body>
+</html>
generated by cgit v1.2.1 (git 2.18.0) at 2024-12-24 18:36:24 +0000