- new exercises on recursion

- added text (lectures) on conditions and loops
author: Martin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si> 2016-10-11 14:39:50 +0200
committer: Martin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si> 2016-10-11 14:39:50 +0200
commit: 29bc34810cb1d1fbd208f6b5f2dad73188ca7f12 (patch)
tree: 0501d9274c6f87aa8a0aa4d273c364f0923d9063 /python/problems/while_and_if
parent: 8fd61c5d99aee8bf08871d306f1392b1bebd97aa (diff)
4 files changed, 671 insertions, 1 deletions
diff --git a/python/problems/while_and_if/conditions_sl.html b/python/problems/while_and_if/conditions_sl.html
new file mode 100644
index 0000000..6d6f838
--- /dev/null
+++ b/python/problems/while_and_if/conditions_sl.html
@@ -0,0 +1,159 @@
+<!DOCTYPE html>
+<html lang="sl">
+<head>
+  <meta charset="utf-8" />
+  <title></title>
+  <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" />
+  <link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" />
+</head>
+<body>
+
+<h2>Pogoji</h2>
+
+<p>Zdaj pa povejmo nekaj splošnejšega o pogojih. Kakšni vse so lahko? Najprej,
+    pogoj je izraz. Torej nekaj, kar se da izračunati (po naši garažni
+    definiciji izraza). Doslej so bili vsi naši izrazi nekako številski,
+    aritmetični: v njih so nastopala števila in le-ta smo seštevali, množili,
+    odštevali in kar se še takega dela s števili. Pogoji pa so logični izrazi.
+    (V resnici se "logičnost" in "številskost" lahko poljubno prepletata, a to
+    bomo mimogrede odkrili sproti.)</p>
+
+<p>Rezultat logičnega izraza je logična vrednost. Logične vrednosti niso števila
+    (torej niso <code>int</code> ali <code>float</code>) in niso nizi, torej so
+    nekaj četrtega. Podatkovni tip, ki hrani logične vrednosti, se imenuje
+    <code>bool</code> (iz Boolean, po slovensko Booleov). Medtem ko je
+    različnih števil (<code>int</code>, <code>float</code>) kar veliko,
+    ima tip <code>bool</code> lahko le eno od dveh
+    vrednosti, <code>True</code> ali <code>False</code>. Tudi <code>True</code>
+    in <code>False</code> rezervirani besedi. </p>
+
+<p>S števili že znamo računati. Z nizi tudi malo. Kako pa računamo z logičnimi
+    vrednostmi? Menda jih ne moremo kar tako seštevati in odštevati?</p>
+
+<p>Za zdaj se delajmo, da ne. Kasneje bomo videli, da zna Python z logičnimi
+    izrazi početi še to in ono zanimivo reč, ki pa za začetnika niso tako
+    pomembne.</p>
+
+<p>Za logične izraze so nam na voljo trije operatorji: <code>or</code>,
+    <code>and</code> in <code>not</code>.
+
+<pre>
+>>> True and True
+True
+>>> True and False
+False
+>>> False or True
+True
+>>> not False
+True
+>>> False or not False
+True
+</pre>
+
+<p>(<code>and</code>, <code>or</code> in <code>not</code> so rezervirane besede.</p>
+
+<p>Operator <code>not</code> ima prednost pred <code>and</code>,
+    <code>and</code> pa pred <code>or</code>. Spet si lahko pomagamo z
+    oklepaji: <code>a or b and c</code> pomeni isto kot
+    <code>a or (b and c)</code> in bo resničen (<code>True</code>), če je resničen
+    <code>a</code> ali pa sta resnična <code>b</code> in <code>c</code>. Izraz
+    <code>(a or b) and c</code> pa bo resničen, če sta resnična <code>a</code>
+    ali <code>b</code> (ali oba), poleg tega pa nujno še <code>c</code>. Pri
+    tem seveda predpostavljamo, da <code>a</code>, <code>b</code> in
+    <code>c</code> vsebujejo logične vrednosti.</p>
+
+<p>Da bo reč lažje razumljiva, jo potrenirajmo na prav tem izrazu, vendar tako,
+    da namesto <code>a</code>, <code>b</code> in <code>c</code> oziroma namesto
+    "golih" <code>True</code> in <code>False</code> pišemo bolj "konkretne"
+    izraze.</p>
+
+<pre>
+>>> 352 > 0
+True
+>>> 5 < 3
+False
+>>> 352 > 0 or 5 < 3
+True
+>>> 352 > 0 or 5 > 3
+True
+>>> 352 > 0 and 5 > 3
+True
+>>> 352 > 0 and 5 < 3
+False
+>>> 352 > 0 and not 5 < 3
+True
+>>> 10 > 8 or 352 > 0 and 5 < 3
+True
+>>> 10 > 8 or (352 > 0 and 5 < 3)
+True
+>>> (10 > 8 or 352 > 0) and 5 < 3
+False
+>>> (10 > 8 or 352 > 0) and not 5 < 3
+True
+</pre>
+
+<p>Operatorja &gt; in &lt; pričakujeta na levi in desni neke reči, ki jih je
+    mogoče primerjati; zadovoljna nista le s števili, temveč tudi z, recimo,
+    nizi (primerjala jih bosta po abecedi), ne moreta pa primerjati števila z
+    nizom. Njun rezultat je logična vrednost. Za "večje ali enako" in "manjše
+    ali enako" uporabimo <code>&gt;=</code> in <code>&lt;=</code>.</p>
+
+<p>Če želimo preveriti enakost dveh števil (ali, v splošnem, enakost dveh
+    stvari), uporabimo dvojni enačaj, <code>==</code>. Enojni enačaj je dobil
+    svojo zadolžitev prejšnjo uro, namenjen je namreč prirejanju. Ali sta dve
+    stvari različni, preverimo z <code>!=</code>.</p>
+
+<pre>>>> 1 + 1 == 2
+True
+>>> 1 + 1 != 2
+False</pre>
+</p>
+
+<p>Ne zamenjujte dvojnih in enojnih enačajev. Če pomotoma napišemo (a to se nam
+    bo rekdo zgodilo),</p>
+<pre> a == 1 + 1</pre>
+<p>s tem nismo priredili <code>a</code>-ju dvojke, temveč smo le preverili, ali je
+    enak 2. Pogostejša napaka pa bo</p>
+<pre> if a = 1:
+    print("Vrednost a je ena")</pre>
+<p>Ta program pa je sintaktično nepravilen, saj Python za <code>if</code>
+pričakuje pogoj, mi pa smo napisali prireditveni stavek.</p>
+
+
+
+<p>Zdaj pa Pythonova posebnost, ki je v drugih jezikih ne bo: operatorje smemo nizati. Izraz
+    <code>10 &lt; T &lt; 20</code> je resničen, če je <code>T</code> med 10 in
+    20. Izraz <code>10 &lt; T1 &lt; T2 &lt; 20</code> je resničen, če sta
+    <code>T1</code> in <code>T2</code> med 10 in 20, pri čemer je
+    <code>T1</code> manjši od <code>T2</code>. Izraz
+    <code>T1 &lt; 10 &lt; T2</code> je resničen, če je <code>T1</code> manjši
+    od 10, <code>T2</code> pa večji od deset.
+    <code>10 &lt; T1 == T2 &lt; 20</code> je resničen, če sta
+    <code>T1</code> in <code>T2</code> enaka in sta nekje med 10 in 20.</p>
+
+<p>Če se torej končno vrnemo k suhcem in debeluhom: če bi se hoteli
+    skoncentrirati le na te, ki so ravno pravšnji, bi lahko napisali,
+    recimo</p>
+
+<pre>if bmi > 18.5 and bmi < 25:
+    print("Čestitamo, ravno pravšnji ste.")</pre>
+
+<p>Če kdo napiše</p>
+
+<pre>if (bmi > 18.5) and (bmi < 25):
+    print("Čestitamo, ravno pravšnji ste.")</pre>
+
+<p>ali celo</p>
+
+<pre>if ((bmi > 18.5) and (bmi < 25)):
+    print("Čestitamo, ravno pravšnji ste.")</pre>
+
+<p>Ga bomo čudno gledali (((kdor hoče oklepaje, naj gre raje programirat v
+<a href="http://xkcd.com/297/">Lisp</a>))). Prav po Pythonovsko pa se reče:</p>
+
+<pre>if 18.5 < bmi < 25:
+    print("Čestitamo, ravno pravšnji ste.")</pre>
+
+
+</body>
+</html>
diff --git a/python/problems/while_and_if/ifclause_sl.html b/python/problems/while_and_if/ifclause_sl.html
new file mode 100644
index 0000000..c1f9134
--- /dev/null
+++ b/python/problems/while_and_if/ifclause_sl.html
@@ -0,0 +1,330 @@
+<!DOCTYPE html>
+<html lang="sl">
+<head>
+  <meta charset="utf-8" />
+  <title></title>
+  <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" />
+  <link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" />
+</head>
+<body>
+
+<h2>Pogojni stavki</h2>
+
+<p> Sledijo zapiski predavanj prof. Demšarja. Najnovejšo verzijo zapiskov dobite na
+    <a href="https://ucilnica.fri.uni-lj.si/course/view.php?id=166">spletni
+        učilnici</a>.</p></p>
+
+<p>Začnimo s preprostim programom za izračun indeksa telesne teže.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)</pre>
+
+<p>Želimo si, da bi program povedal še, ali je uporabnik slučajno
+    preobilen. Prvi, seveda napačni poskus, bi bil takšen.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+print("Potrebno bo shujšati!")</pre>
+
+<p>Program v tej obliki bi, v širši rabi, povzročal anoreksijo, saj vse po
+vrsti pošilja na hujšanje. Zadnjo vrstico, izpis poziva k hujšanju, mora izvesti
+le, če je <code>bmi</code> večji od 25 (ta meja namreč velja za mejo debelosti,
+oziroma, politično korektno, prekomerne telesne teže).</p>
+
+<p>To storimo tako, da pred vrstico dodamo pogoj. Ta se glasi "če bmi &gt; 25",
+le v angleščini.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")</pre>
+
+<p>Ne spreglejmo dveh pomembnih reči. Prva: na konec pogoja smo postavili
+    dvopičje. To ne služi le za okras: dvopičja ne smemo izpustiti. Python na
+    tem mestu <em>zahteva</em> dvopičje.</p>
+
+<p>Druga: za <code>if</code>-om sem vrstico nekoliko zamaknil. Obilajno je zamik
+    štiri presledke. Ni obvezno, a če boste uporabljali štiri presledke, boste
+    pisali enako kodo kot drugi. In nikoli nikoli ne uporabljajte tabulatorjev,
+    ti naredijo zmedo!</p>
+
+<p>Zamaknjenih vrstic bi lahko bilo še več. Vse se izvedejo le, če
+je pogoj izpolnjen.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+    print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>Tako kot smo zastavili zdaj, se <code>print</code>a, ki sta zamaknjena,
+izvedeta le, če je oseba preobilna. Zadnji <code>print</code> ni več znotraj
+pogoja, zato se izvede v vsakem primeru, za suhe in debele.</p>
+
+<p>Program bi bil še bolj simpatičen, če bi tiste, ki niso predebeli, pohvalil.
+</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+    print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+else:
+    print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>Pogojnemu stavku lahko sledi še
+    <code>else</code>, ki vsebuje tisto, kar naj se zgodi, če pogoj ni
+    izpolnjen.</p>
+
+<p>Znotraj pogojnih stavkov seveda lahko pišemo tudi druge reči, ne le
+<code>print</code>ov. Takole: uporabniki programa se bodo pogosto zmotili in
+namesto višine v metrih vpisali višino v centimetrih, zato jih bo program
+obtožil težke anoreksije. To lahko popravimo preprosto tako, da program še pred
+računanjem BMI preveri, ali je višina slučajno večja od, recimo, treh metrov.
+V tem primeru sklepa, da je uporabnik podal višino v centimetrih, zato številko,
+ki jo je vpisal uporabnik, deli s 100.</p>
+
+<p>Začetek programa tako postane takšen.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+if visina > 3:
+    visina = visina / 100
+bmi = teza / visina ** 2</pre>
+
+<p>Še ena estetska zadeva: za dvopičjem vedno pojdite v novo vrsto. Kot boste
+    zvedavi kmalu odkrili, Python sicer dovoli, da napišete tudi
+<pre>if bmi > 25: print ("Potrebno bo shujšati")</pre>
+vendar to vodi v nepregledne programe. To se ne dela.</p>
+
+<p>Tule pa je še nekaj primerov napačno zamikanih programov.</p>
+
+<pre>if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+  print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+else:
+    print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>Tretja vrstica mora imeti enak zamik kot druga, sicer Python ne more vedeti,
+    ali je še znotraj pogoja ali ne.</p>
+
+<pre>if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+      print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+else:
+    print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>Ne, tudi v to smer ne smemo. Tu se Python vpraša, zakaj je tretja vrstica
+    zamaknjena še bolj kot druga - smo pozabili še kakšen pogoj ali kaj?</p>
+
+<pre>if bmi > 25:
+print("Potrebno bo shujšati!")
+print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+</pre>
+
+<p>Blok za stavkom <code>if</code> mora biti zamaknjen.</p>
+
+<pre>if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+    print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+  else:
+    print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p><code>if</code> in <code>else</code> morata biti poravnana. Kmalu bomo videli
+programe z več <code>if</code>i in <code>else</code>i; zamiki bodo potrebni,
+da bomo vedeli, kateri <code>else</code> sodi h kateremu <code>if</code>.</p>
+
+<p>Če poskušamo zagnati kateregakoli od naštetih programov, bo Python javil
+    sintaktično napako. Za razliko od običajnih napak, ki jih boste delali, in
+    ko bodo programi naredili vsaj nekaj malega in potem crknili, ta ne bo niti
+    trznil, temveč kar takoj javil napako. Spodnji program pa je sintaktično
+    pravilen. Python ga lahko izvede. Najbrž pa to ni to, kar smo hoteli, saj
+    se zadnji <code>print</code> izvede le, če pogoj ni izpolnjen.</p>
+
+<pre>if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+  print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+else:
+    print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+    print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+
+<h2>Gnezdeni pogoji</h2>
+
+<p>Do sem vse lepo in prav, vendar: kaj bomo z anoreksičnimi? Program bi jim
+mirno svetoval, naj še naprej jedo toliko kot doslej (torej: premalo).
+Ne: pri takšnih, ki imajo BMI manjši od
+18.5, moramo zastokati, naj vendar že začnejo jesti.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+    print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+else:
+    if bmi < 18.5:
+        print("Trlica!")
+        print("Zunaj so avtomati s sendviči in čokolado. Med pavzo si le postrezite!")
+    else:
+        print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>Vidimo? Znotraj <code>if</code>a ali <code>else</code>a smemo
+ugnezditi nov pogoj. Zamikamo ga lepo naprej.</p>
+
+<p>Da bodo reči še nekoliko daljše (a poučnejše), dodajmo še en
+    <code>print</code>.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+    print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+else:
+    print("Predebeli ravno niste.")
+    if bmi < 18.5:
+        print("Trlica!")
+        print("Zunaj so avtomati s sendviči in čokolado. Med pavzo si le postrezite!")
+    else:
+        print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>Zdaj program vsem, ki niso predebeli, napiše dobro novico, da niso predebeli.
+Šele nato se loti preverjanja, da niso slučajno presuhi.</p>
+
+<p>Tule mimogrede (prvič - a še velikokrat bomo) posvarimo pred ponavljanjem
+kode. Gornji program bi lahko napisali tudi tako:</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+    print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+else:
+    if bmi < 18.5:
+        print("Predebeli ravno niste.")
+        print("Trlica!")
+        print("Zunaj so avtomati s sendviči in čokolado. Med pavzo si le postrezite!")
+    else:
+        print("Predebeli ravno niste.")
+        print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>Ali celo tako.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+    print("Da, gospod ali gospa, preveč vas je skupaj.")
+    print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")
+else:
+    if bmi < 18.5:
+        print("Predebeli ravno niste.")
+        print("Trlica!")
+        print("Zunaj so avtomati s sendviči in čokolado. Med pavzo si le postrezite!")
+        print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")
+    else:
+        print("Predebeli ravno niste.")
+        print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")
+        print("Pregled je končan, oglasite se spet čez dva tedna.")</pre>
+
+<p>To ni dobra ideja, ker je program daljši, manj pregleden, težje mu je
+   slediti, težje ga je spreminjati... Vedno se izogibajte ponavljanju. Več
+   o tem pa čez dva ali tri tedne.</p>
+
+<h2>Sicerče</h2>
+
+<p>Da se ne izgubimo, spet malo skrajšajmo program.</p>
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+else:
+    if bmi < 18.5:
+        print("Trlica!")
+    else:
+        print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")</pre>
+
+<p>Pogojni stavki se nam lahko hitro zagnezdijo precej globoko in vrstice
+zbežijo nekam daleč proti desni. (Da ne govorimo o tem, da pogojni stavki
+niso niti približno edina reč, za katero bomo morali zamikati vrstice.) Ker
+so situacija, kakršna je zgornja, kar pogoste, imajo nekateri programski jeziki
+- in Python je med njimi - poleg <code>if</code> in <code>else</code> še
+<code>elseif</code> oziroma <code>elif</code>. (Še ena rezervirana beseda!)
+V Pythonu se uporablja slednja različica, <code>elif</code>. V gornjem programu
+ga uporabimo takole:
+
+<pre>teza = float(input("Teža: "))
+visina = float(input("Telesna višina: "))
+bmi = teza / visina ** 2
+print("Indeks vaše telesne teže je", bmi)
+if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+elif bmi < 18.5:
+    print("Trlica!")
+else:
+    print("Odlično, le še naprej jejte toliko kot doslej!")</pre>
+
+<p>Program se zdaj prebere še lepše kot prej: če je BMI prevelik, pozovemo
+    k hujšanju, sicerče je premajhen, ozmerjamo dotično najstnico s trlico,
+    sicer pa izrečemo pohvalo.</p>
+
+<p>Po izkušnjah je <code>elif</code> za študente huda, nenavadna skušnjava:
+    nekateri ga pogosto uporabljajo namesto <code>else</code>a. Recimo, da bi
+    hoteli sprogramirati skrajšano pesimistično različico, po kateri so vsi,
+    ki niso debeluhi, trlice. Radi bi torej tole:</p>
+<pre>if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+else:
+    print("Trlica!")
+</pre>
+
+<p>Mnogi bi (iz meni neznanega razloga) naredili takole:</p>
+
+<pre>if bmi > 25:
+    print("Potrebno bo shujšati!")
+elif bmi < 25:
+    print("Trlica!")
+</pre>
+
+<p>Python ni pozabil <code>if</code>a in bo tudi, če napišemo le
+    <code>else</code>, čisto dobro vedel, kakšen je pogoj zanj. Drugi pogoj
+    je nepotreben; če <code>bmi</code> ni večji od 25, je pač očitno manjši.</p>
+
+<p>Torej: ne zamenjujte <code>else</code> brez potrebe z <code>elif</code>.</p>
+
+<p>Mimogrede, program ne izpiše ničesar za tiste, ki imajo BMI natančno
+25. Drugi pogoj, če ga res hočemo imeti, bi se moral vprašati, ali je
+<code>bmi</code> manjši <em>ali enak</em> 25.</p>
+
+
+
+</body>
+</html>
diff --git a/python/problems/while_and_if/loops_sl.html b/python/problems/while_and_if/loops_sl.html
new file mode 100644
index 0000000..17d89c4
--- /dev/null
+++ b/python/problems/while_and_if/loops_sl.html
@@ -0,0 +1,179 @@
+<!DOCTYPE html>
+<html lang="sl">
+<head>
+  <meta charset="utf-8" />
+  <title></title>
+  <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" />
+  <link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" />
+</head>
+<body>
+
+<h1>Zanka <code>while</code></h1>
+
+<h2>Naša prva zanka</h2>
+
+<p>Najprej malo refleksije. Kaj znamo narediti doslej: znamo napisati program,
+    ki kaj vpraša, kaj računa in kaj izpiše. Naši programi se izvajajo od
+    začetka do konca, s tem da lahko vmes preskočijo kak blok ukazov, ki se
+    nahajajo znotraj kakega <code>if</code>, <code>else</code> ali
+    <code>elif</code>. Večino časa pa smo preživeli ob tem, kako napisati
+    pogoj, se pravi, izraz, katerega vrednost je lahko resnično ali neresnično,
+    <code>True</code> ali <code>False</code>. Zdaj pa se bomo naučili napisati
+    programe, v katerih se del programa ponavlja.</p>
+
+<p>V večini programskih jezikov to naredimo z nečim, čemur mi rečemo zanka,
+    Avstralci (razen aboriginov) pa <em>loop</em>. Jeziki imajo navadno več
+    vrst zank, navadno tri. Python premore samo dve in danes bomo spoznali prvo
+    od njiju: zanko <em>while</em>.</p>
+
+<p>Tisočletna tradicija veleva, da mora biti začetnikov prvi program z zanko
+    program, ki šteje do deset. V Pythonu je videti takole
+<pre>x = 1
+while x <= 10:
+    print(x)
+    x = x + 1
+print('Pa sva preštela')</pre>
+
+<p>Zanka <code>while</code> je po svoje podobna stavku <code>if</code>. Medtem
+    ko se stavki znotraj <code><b>if</b></code> izvedejo, <b>če</b> je pogoj
+    resničen, se stavki znotraj <code><b>while</b></code> ponavljajo,
+    <b>dokler</b> je pogoj resničen. "If" je "če" in "while" je "dokler", to
+    vedo celo učiteljice angleščine. (Mimogrede, če že štejemo,
+    <code>while</code> je zadnja, enajsta rezervirana beseda danes. Smo že na
+    tretjini!) Gornji program lahko torej kar dobesedno prevedemo iz Pythona v
+    slovenščino:
+
+<pre>
+postavi x na 1
+dokler je x manjši ali enak 10:
+    izpiši vrednost x
+    povečaj x za 1
+izpiši 'Pa sva preštela'
+</pre>
+
+<p>K temu ni potrebna več nobena razlaga, ne?</p>
+
+<p>Trenutek je tako dober kot katerikoli drugi, morda pa še boljši: tale
+    <code>x = x + 1</code> smo "prevedli" v "povečaj x za 1". V resnici nismo
+    napisali tega, računalniku smo naročili, naj izračuna, koliko je
+    <code>x + 1</code> in to shrani nazaj v <code>x</code>. Ker pa to reč
+    tolikokrat potrebujemo in ker je lepo, da se stvar napiše tako, kot se
+    misli - misli pa se "povečaj x za 1" -, obstaja tudi praktičnejši zapis:
+    <code>x += 1</code>. Točneje, napisali smo "k x prištej 1". Rečemo lahko
+    tudi, <code>x += 6</code> ali <code>x += 1.13</code>; kaj to pomeni, je
+    menda jasno. Podobno moremo pisati tudi <code>x -= 1</code> (zmanjšaj
+    <code>x</code> za 1) ali, recimo <code>x *= 2</code>, podvoji
+    <code>x</code> in <code>x /= 10</code>, zdesetkaj <code>x</code>.
+    Pazite: <code>+=</code> (in vse druge kombinacije) se štejejo kot ena
+    beseda in med znaka <code>+</code> in <code>=</code> ne smemo napisati
+    presledka.</p>
+
+<p>Tisti, ki veste še kaj več: <code>x++</code> boste v Pythonu zaman iskali.
+    Nima ga, iz več razlogov, ki pa so malo pregloboki za nas tule.</p>
+
+<h2>Kaj je domneval Collatz</h2>
+
+<p>Vzemimo poljubno število in z njim počnimo tole: če je sodo, ga delimo z 2,
+če je liho, pa ga pomnožimo s 3 in prištejmo 1. To ponavljamo, dokler ne dobimo
+1.</p>
+
+<p>Za primer vzemimo 12. Ker je sodo, ga delimo z 2 in dobimo 6. 6 je sodo,
+torej ga delimo z 2 in dobimo 3. 3 je liho, torej ga množimo s 3 in prištejemo
+1 - rezultat je 10. 10 je sodo, zato ga delimo z 2 in dobimo 5... Celotno
+zaporedje je 12, 6, 3, 10, 5, 16, 8, 4, 2, 1. Ko pridemo do 1, se ustavimo.</p>
+
+<p>Matematiki, ki vedno radi počnejo koristne reči, si belijo glavo z
+vprašanjem, ali se reč vedno izteče ali pa se lahko kdaj tudi zacikla tako, da
+se zaporedje ponavlja in ponavlja v nedogled. Lothar Collatz, konkretno je že od
+leta 1937
+<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Collatz_conjecture">domneval</a>, da se
+zaporedje vedno izteče. Kot pravi njegov
+<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Lothar_Collatz">življenjepis</a>, se je
+njegovo domnevanje končalo leta 1990, matematiki pa domnevajo domnevo še naprej.
+Eden sicer najbolj neustrašnih matematikov 20. stoletja,
+<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Erd%C5%91s#Personality">couch
+    surfer Erdos</a>, je na to temo rekel, da matematika za takšna vprašanja še
+    ni zrela.</p>
+
+<p>Naši cilji bodo skromnejši: napisali bomo program, ki mu bo uporabnik vpisal
+število in program bo izpisal zaporedje, kot je bilo gornje.</p>
+
+<p>Najprej povejmo kar po slovensko:</p>
+
+<pre>stevilo = kar vpiše uporabnik
+dokler stevilo != 1:
+    če je število sodo:
+        deli število z 2
+    sicer:
+        pomnoži število s 3 in prištej 1</pre>
+
+<p>Tole skoraj že znamo prevesti v Python (prevod bo pravzaprav dobeseden),
+    odkriti moramo le, kako preveriti, ali je število sodo. Če kdo misli, da
+    tudi za to obstaja funkcija, se, izjemoma, moti. Pač pa znamo izračunati
+    ostanek po deljenju, konkretno, ostanek po deljenju z 2. Če je enak 0, je
+    število sodo.</p>
+
+<p>Prevedimo torej one slovenske besede v pythonovske.</p>
+
+<pre>n = int(input("Vnesi število: "))
+while n != 1:
+    print(n)
+    if n % 2 == 0:
+        n //= 2
+    else:
+        n = n * 3 + 1
+print(1)</pre>
+
+<p>Ne spreglejte, da smo uporabili celoštevilsko deljenje. Če bi uporabili
+navadnega, <code>n /= 2</code>, bi se <code>n</code> spremenil v necelo število
+(<code>float</code>) in v izpisu bi se pojavile zoprne decimalke (za vsakim
+številom bi pisalo še .0).</p>
+
+<p>Popaziti je potrebno, da izpišemo tako prvo kot zadnje število, zato bomo
+potrebovali še en <code>print</code> izven zanke: po zanki izpišemo še zadnji
+člen zaporedja, 1. Namesto <code>print(1)</code> bi lahko napisali tudi
+<code>print(n)</code> - tako ali tako vemo, da je <code>n</code> enak 1, saj
+program sicer ne bi prišel do tam, do koder je prišel, namreč onstran zanke, ki
+teče, dokler je <code>n</code> različen od 1.</p>
+
+<p>Dodajmo še nekaj: na koncu naj se izpiše, koliko členov ima zaporedje.</p>
+
+<pre>n = int(input("Vnesi število: "))
+clenov = 1
+while n != 1:
+    clenov += 1
+    print(n)
+    if n % 2 == 0:
+        n //= 2
+    else:
+        n = n * 3 + 1
+print(1)
+print("Zaporedje, ki se začne z", n, "ima", clenov, "členov")</pre>
+
+<p>Ups. V zanki smo pokvarili <code>n</code>, spremenil smo ga v 1. To bomo
+rešili tako, da shranimo začetno število v še eno spremenljivko.</p>
+
+<pre>zac = n = int(input("Vnesi število: "))
+clenov = 1
+while n != 1:
+    clenov += 1
+    print(n)
+    if n % 2 == 0:
+        n //= 2
+    else:
+        n = n * 3 + 1
+print(1)
+print("Zaporedje, ki se začne z", zac, "ima", clenov, "členov")</pre>
+
+<p>Število smo si zapomnili v prvi vrstici, shranili smo ga v
+<code>zac</code>. (V tem programu tudi prvič vidimo, da lahko prirejanja kar
+nizamo - pisati smemo <code>a = b = c = 42</code>.) Ustrezno popravimo še
+izpis v zadnji vrsti.</p>
+
+<script type="text/javascript">
+     SyntaxHighlighter.config.tagName = "xmp";
+     SyntaxHighlighter.defaults["gutter"] = false;
+     SyntaxHighlighter.all()
+</script>
+</body>
+</html>
diff --git a/python/problems/while_and_if/sl.py b/python/problems/while_and_if/sl.py
index fbb177a..7caffb4 100644
--- a/python/problems/while_and_if/sl.py
+++ b/python/problems/while_and_if/sl.py
@@ -1,2 +1,4 @@
 name = 'Pogojni stavki in zanke'
-description = 'Logični izrazi, pogojni stavek if-else, zanka while.'
+description = '''<a target="_blank" href="[%@resource ifclause_sl.html%]">Pogojni stavek if-else</a>,
+<a target="_blank" href="[%@resource conditions_sl.html%]">logični izrazi</a>
+<a target="_blank" href="[%@resource loops_sl.html%]">zanka <code>while</code></a>'''
author	Martin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si>	2016-10-11 14:39:50 +0200
committer	Martin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si>	2016-10-11 14:39:50 +0200
commit	29bc34810cb1d1fbd208f6b5f2dad73188ca7f12 (patch)
tree	0501d9274c6f87aa8a0aa4d273c364f0923d9063 /python/problems/while_and_if
parent	8fd61c5d99aee8bf08871d306f1392b1bebd97aa (diff)