diff options
Diffstat (limited to 'python/problems')
| -rw-r--r-- | python/problems/functions_and_modules/methods_sl.html | 388 | ||||
| -rw-r--r-- | python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html | 251 | ||||
| -rw-r--r-- | python/problems/functions_and_modules/sl.py | 5 |
3 files changed, 643 insertions, 1 deletions
diff --git a/python/problems/functions_and_modules/methods_sl.html b/python/problems/functions_and_modules/methods_sl.html new file mode 100644 index 0000000..676ca5d --- /dev/null +++ b/python/problems/functions_and_modules/methods_sl.html @@ -0,0 +1,388 @@ +<!DOCTYPE html> +<html lang="sl"> +<head> + <meta charset="utf-8" /> + <title></title> + <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" /> + <link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" /> +</head> +<body> + +<h1>Kako kličemo metode</h1> + +<p>Funkcijam, ki smo jih srečevali doslej, smo, da so kaj naredile, morali dati + podatke, na katerih so delale. Funkcija <code>len</code> kot argument + zahteva seznam ali niz, katerega dolžino bi radi izvedeli. Funkcija + <code>input</code> kot argument želi niz z vprašanjem, ki bi ga radi + zastavili uporabniku. Razen argumentov, ki jih podamo, te funkcije nimajo + drugih podatkov (vsaj ne, da bi mi vedeli zanje).</p> + +<p>Ko smo se učili o seznamih, pa smo mimogrede naleteli na neko nenavadnost: + za dodajanje novega elementa v seznam nismo poklicali funkcije, ki bi ji + podali seznam in element (na primer <code>append(imena, "Ana")</code>), + temveč smo morali napisati ime seznama, ki mu je sledila pika in + <code>append</code>, kot argument pa smo navedli le element, ki smo ga + želeli dodati, torej <code>imena.append("Ana")</code>.</p> + +<pre>>>> imena = [] +>>> imena.append("Ana") +>>> imena.append("Berta") +>>> imena +['Ana', 'Berta']</pre> + +<p><code>append</code> je očitno nenavaden, ne kličemo ga tako kot druge + funkcije. Funkcija <code>append</code> "pripada" seznamu; zato mu pravimo + <code>imena.append</code>. Naredimo še en seznam.</p> + +<pre> +>>> teze = [] +>>> teze.append(55) +>>> imena.append("Cene") +>>> imena +['Andrej', 'Branka', 'Cene'] +>>> teze +[55]</pre> + +<p>Vsak seznam ima svoj <code>append</code>: <code>imena</code> imajo + <code>imena.append</code> in <code>teze</code> imajo + <code>teze.append</code>.</p> + +<p>Takšnim funkcijam pravimo <em>metode</em>. Klic <code>imena.append</code> + si predstavljamo, kot da <em>seznamu <code>imena</code> rečemo "dodaj si + element" <code>"Cene"</code></em> in klic <code>teze.append(55)</code> + pomeni, da <em>seznamu <code>teze</code> rečemo "dodaj si element" + <code>55</code></em>.</p> + +<p>Pika, <code>.</code> izraža nekakšno pripadnost, vsebovanost. Ko smo +spoznali module, smo videli, da z <code>math.sqrt</code> pridemo do +"math"ove funkcije z imenom "sqrt". Z <code>imena.append</code> zahtevamo +"imenovo" metodo "append". In z <code>teze.append</code> "tezovo" metodo +"append".</p> + +<p>Takšnih metod je še veliko: takole prosimo niz <code>ime</code>, naj nam + pove, koliko črk "n" vsebuje.</p> + +<pre>>>> ime = "Benjamin" +>>> ime.count("n") +2</pre> + +<p>Takole pa niz <code>fname</code> vprašamo, ali se konča s "torrent": + +<pre>>>> fname.endswith("torrent") +True</pre> + +<p>Kako bi Benjamina spremenili v Benjamaxa? Težko: kot vemo, so nizi + nespremenljivi (tako kot terke; od vsega, o čemer smo govorili prejšnji + teden, lahko spreminjamo samo sezname). Pač pa lahko vprašamo niz, kako bi + bil videti, če "min" zamenjano z "max".</p> + +<pre>>>> ime.replace("min", "max") +'Benjamax'</pre> + +<p>Metode niso povezane s tem, ali je niz shranjen v spremenljivki ali ne. + Metodo moremo poklicati tudi na nizu "kar tako". +<pre>>>> "Maja".lower() +'maja'</pre> + +<p>So z metodami obdarjeni samo nizi? Je to edinstven primer objektov v + Pythonu, ki imajo metode? Ne, nič ne bi moglo biti dalj od resnice! Skoraj + vsaka reč v Pythonu ima metode (ali vsaj nekaj podobnega). Celo običajna + števila imajo metode, čeprav zgolj tehnično in z zelo čudnimi imeni, kot + lahko vedoželjen študent hitro preveri: +<pre>>>> (-231).__abs__() +231</pre> + +<p>Med tipi, ki smo jih spoznali doslej, pa imajo uporabe vredne metode nizi + in seznami. V okviru predavanj ne bomo podrobneje spoznavali vse mogočih + podatkovnih tipov. Temeljiteje pa bomo pogledali metode nizov, seznamov + in podobnih reči, ki jih pri programiranju v Pythonu vsakodnevno + uporabljamo. Obenem bomo tako dobili vtis, kako te reči izgledajo. Najprej + nizi.</p> + +<h2>Metode nizov</h2> + +<p>Nekaj smo jih že spoznali: <code>count</code>, <code>replace</code> in + <code>lower</code>. Zadnja ima sestro, <code>upper</code>, ki vrne niz, + pri katerem so vse črke pretvorjene v velike črke.</p> +<pre>>>> "Maja".lower() +'maja' +>>> "Maja".upper() +'MAJA'</pre> + +<p>V žlahti z njima sta še (ne posebej uporabna) <code>capitalize</code> in + <code>title</code>.</p> + +<pre> +>>> "benjamin".capitalize() +'Benjamin' +>>> "tole je stavek, ki ga bomo povelikocrkali po anglesko".title() +'Tole Je Stavek, Ki Ga Bomo Povelikocrkali Po Anglesko'</pre> + +<p>Da ne bi kdo pozabil, za vsak slučaj še enkrat spomnimo: te metode ne + spreminjajo niza, temveč vračajo nove nize. Nizi ostanejo takšni, kot so + bili. Po tem primeru bi moralo biti jasno, kaj ne deluje in kako je + potrebno pisati, da bo delovalo. +<pre>>>> s = "benjamin" +>>> s +'benjamin' +>>> s.capitalize() +'Benjamin' +>>> s +'benjamin' +>>> s = s.capitalize() +>>> s +'Benjamin'</pre> + +<p>Metodo <code>count</code> smo že spoznali. Povejmo le še, da lahko išče + tudi daljše podnize, ne le posamezne znake.</p> + +<pre>>>> "Maja".count("a") +2 +>>> "Maja".count("aj") +1</pre> + +<p>Poleg <code>count</code> imamo tudi nekaj funkcij, ki povedo, kje v nizu + se nahaja določen podniz. Prvi sta <code>find</code> in <code>index</code>. + </p> + +<pre>>>> s +'Benjamin' +>>> s.find("jam") +3 +>>> s.index("jam") +3</pre> + +<p>Edina razlika med njima je v tem, kaj storita, če iskanega niza ni. + <code>find</code> vrne -1, <code>index</code> pa javi napako.</p> + +<pre>>>> s.find("maj") +-1 +>>> s.index("maj") +Traceback (most recent call last): + File "<interactive input>", line 1, in <module> +ValueError: substring not found</pre> + +<p>Če se dani podniz pojavi večkrat, bosta funkciji vrnili indeks prve + pojavitve - razen, če jima z dodatnimi argumenti povemo, od kod naprej + naj iščeta. Poleg <code>find</code> in <code>index</code> obstajata še + funkciji <code>rfind</code> in <code>rindex</code>, ki iščeta s konca in + tako vrneta zadnjo pojavitev podniza v nizu.</p> + +<p>Mimogrede smo že omenili tudi preprosto, a zelo uporabno funkcijo + <code>endswith</code>, ki pove, ali se niz konča s podanim podnizom. + Poleg njega obstaja še <code>startswith</code>, ki pove ali se niz + <em>začne</em> z danim podnizom.</p> + +<p>Metode <code>ljust</code>, <code>rjust</code> in <code>center</code> + dopolnijo niz s presledki z leve, z desne ali z obeh strani, tako da je + dolg toliko, kot želimo. Takole napihnemo Benjamina na 15 znakov:</p> + +<pre>>>> s.ljust(15) +'Benjamin ' +>>> s.rjust(15) +' Benjamin' +>>> s.center(15) +' Benjamin '</pre> + +<p>(Še enkrat: te metode ne spreminjajo niza, temveč vrnejo nov niz!)</p> + +<p>Metoda <code>strip</code> naredi ravno nasprotno: odbije presledke (in + tabulatorje in znake za prehod v novo vrstico) na levi in desni strani + niza. <code>lstrip</code> in <code>rstrip</code> pospravita samo levo in + samo desno stran.</p> + +<pre>>>> s = ' asdf ' +>>> s.lstrip() +'asdf ' +>>> s.rstrip() +' asdf' +>>> s.strip() +'asdf'</pre> + +<p>Če se zdi ta metoda komu neuporabna, se moti. Zelo.</p> + +<p>Nizi imajo še veliko metod. Pogledali bomo le še dve najzanimivejši.</p> + +<p>Metoda <code>split</code> razbije niz na seznam podnizov, kakor jih ločujejo + presledki, tabulatorji in znaki za nove vrstice. (V prvem približku: + razbije jih na besede.)</p> + +<pre>>>> s = 'Metoda split razbije niz na seznam podnizov, kakor jih ločujejo presledki.' +>>> s.split() +['Metoda', 'split', 'razbije', 'niz', 'na', 'seznam', 'podnizov,', 'kakor', 'jih', 'locujejo', 'presledki.']</pre> + +<p>Presledkom, tabulatorjem in znakom za novo vrstico rečemo tudi <em>beli + prostor</em> (<em>white space</em>). Namesto glede na beli prostor lahko + <code>split</code> razbije niz tudi glede na kak drug znak, ki ga moramo + v tem primeru podati kot argument.</p> + +<pre>>>> "123-4123-21".split("-") +['123', '4123', '21'] +>>> "123-4123-21".split("1") +['', '23-4', '23-2', '']</pre> + +<p>Zadnja metoda, <code>join</code>, dela ravno obratno kot <code>split</code>: + združuje nize. Način, na katerega je obrnjena, je nenavaden, a če malo + razmislimo, vidimo, da drugače ne bi moglo biti.</p> + +<pre>>>> imena = ["Ana", "Berta", "Cilka", "Dani", "Ema"] +>>> "".join(imena) +'AnaBertaCilkaDaniEma'</pre> + +<p>Praznemu nizu, "", smo "naročili", naj združi nize iz podanega seznama. To + sicer ni videti preveč lepo, lepše bo, če jih združimo s kakim ločilom.</p> + +<pre>>>> "-".join(imena) +'Ana-Berta-Cilka-Dani-Ema' +>>> ", ".join(imena) +'Ana, Berta, Cilka, Dani, Ema' +>>> "--".join(imena) +'Ana--Berta--Cilka--Dani--Ema' +>>> " in ".join(imena) +'Ana in Berta in Cilka in Dani in Ema'</pre> + +<p>Najlepše pa bo, če zadnjo vejico zamenjamo z "in". +<pre>>>> ", ".join(imena[:-1]) + " in " + imena[-1] +'Ana, Berta, Cilka, Dani in Ema'</pre> + +<p>Tule smo z <code>join</code> združili vse elemente razen zadnjega. K temu + nizu smo prišteli niz " in " in še zadnje ime s seznama.</p> + +<h2>Metode seznamov</h2> + +<p>Tako kot nizi imajo tudi seznami metodi <code>count</code> in + <code>index</code>, o katerih ne bomo izgubljali besed.</p> + +<p>Omenili smo že <code>append</code>, ki v seznam doda nov element. Pazite, + tole je pa zelo drugače kot pri nizih! Metoda <code>append</code> ne vrača + novega seznama, temveč v resnici spreminja seznam.</p> + +<p>Kako pa bi k nizu pripeli seznam? Tule nam <code>append</code> ne bo + pomagal: kar naredi, je povsem narobe.</p> + +<pre>>>> imena +['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci', ['Greta', 'Hilda']]</pre> + +<p>Kaj smo pa pričakovali? Metoda <code>append</code> doda k seznamu nov + element. Kar ji podamo kot argument, bo zadnji element seznama. Če torej + <code>append</code>u podamo seznam, bo seznam zadnji element seznama.</p> + +<p>Uporabiti moramo metodo <code>extend</code>.</p> + +<pre>>>> imena = ['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci'] +>>> imena.extend(["Greta", "Hilda"]) +>>> imena +['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci', 'Greta', 'Hilda']</pre> + +<p>Mimogrede, isto bi dosegli tudi z</p> + +<pre>imena += ["Greta", "Hilda"]</pre> + +<p>Metode <code>extend</code> praktično ne uporabljamo, ker je nepotrebna.</p> + +<p>Metodi <code>insert</code> podamo dva argumenta, indeks in element, pa bo + vstavila element <em>pred</em> element s podanim indeksom (to si zapomnimo + takole: argument, ki ga podamo, bo indeks novega elementa).</p> + +<pre>>>> imena = ['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci'] +>>> imena.insert(2, "PredCilka") +>>> imena.insert(-2, "PreEma") +>>> imena +['Ana', 'Berta', 'PredCilka', 'Cilka', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']</pre> + +<p>Očitno deluje tudi indeksiranje s konca.</p> + +<p>Elemente seznama lahko odstranjujemo na tri načine. Prvega smo spoznali že + prejšnjič: z ukazom <code>del</code>. Še enkrat: <code>del</code> ni metoda + in prihaja iz povsem drugega vica, a vseeno ga pač omenimo, ker sodi + sem.</p> + +<pre>>>> imena +['Ana', 'Berta', 'PredCilka', 'Cilka', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci'] +>>> del imena[2] +>>> imena +['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']</pre> + +<p>Metoda <code>pop</code> vrne element s podanim indeksom in ga pobriše s + seznama.</p> + +<pre>>>> ime = imena.pop(2) +>>> ime +'Cilka' +>>> imena +['Ana', 'Berta', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']</pre> + +<p>Priznati moram, da metode <code>pop</code> nisem še nikoli uporabil na ta + način - vsaj ne da bi se tega spomnil. V resnici namreč vedno pobiramo + elemente z začetka ali s konca seznama. Metodo <code>pop</code> lahko zato + pokličemo tudi brez argumentov: v tem primeru vrača zadnji element.</p> + +<pre>>>> imena +['Ana', 'Berta', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci'] +>>> imena.pop() +'Fanci' +>>> imena.pop(0) +'Ana' +>>> imena +['Berta', 'Dani', 'PreEma', 'Ema']</pre> + +<p>Če bi hoteli, recimo, prestaviti prvi element na konec, bi napisali +<code>imena.append(imena.pop(0))</code>.</p> + +<p>Tretji način je, da elementa, ki ga želimo odstraniti, ne določimo z + indeksom, temveč z vrednostjo - povemo, kakšen element bi radi odstranili. + Temu je namenjena metoda <code>remove</code>.</p> + +<pre>>>> imena.remove("Dani") +>>> imena +['Berta', 'PreEma', 'Ema']</pre> + +<p>Pri tem ne odstrani vseh takšnih elementov, temveč le prvega, na katerega + naleti, kakor lahko vidimo v spodnjem primeru.</p> + +<pre>>>> s = [7, 1, 2, 3, 4, 1, 1, 2] +>>> s.remove(1) +>>> s +[7, 2, 3, 4, 1, 1, 2]</pre> + +<p>Metoda <code>s.copy()</code> naredi kopijo seznama <code>s</code>, tako +kot da bi napisali <code>s = s[:]</code>.</p> + +<p>Metoda <code>s.clear()</code> ga +izprazni, kar je isto kot <code>s[:] = []</code> in <em>ni isto kot</em> +<code>s = []</code>. Razlika je tako prefinjena, da bo vredna posebnega +predavanja.</p> + +<p>Le še dve metodi sta nam ostali. <code>reverse</code> obrne vrstni red + elementov v seznamu.</p> + +<pre> +[7, 2, 3, 4, 1, 1, 2] +>>> s.reverse() +>>> s +[2, 1, 1, 4, 3, 2, 7]</pre> + +<p>Zadnja je <code>sort</code>, ki uredi elemente po vrsti.</p> + +<pre>>>> s.sort() +>>> s +[1, 1, 2, 2, 3, 4, 7]</pre> + +<p>Metoda deluje nad vsakršnimi elementi, ki jih je mogoče primerjati - z njo + lahko uredimo seznam števil, nizov... Podamo ji lahko tudi kup argumentov, + ki pa jih v tem trenutku še nismo zmožni razumeti.</p> + +<p>Ne spreglejte razlike med metodami nizov in seznamov. Metode nizov vračajo +nove nize; <code>s.replace("min", "max")</code> ni spremenil niza +<code>s</code>, temveč vrnil nov niz. Metode seznamov spreminjajo seznam; +<code>s.insert(2, "Ana")</code> ne vrne novega seznama, temveč spremeni +<code>s</code>.</p> + +<h2>Metode terk</h2> + +<p>Terke imajo enake metode kot seznami, manjkajo jim le metode, ki spreminjajo + seznam. Teh pa, roko na srce, ni veliko. ;) Terke imajo le dve metodi: + <code>count</code> in <code>index</code>.</p> + +</body> +</html> diff --git a/python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html b/python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html new file mode 100644 index 0000000..ec414ef --- /dev/null +++ b/python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html @@ -0,0 +1,251 @@ +<!DOCTYPE html> +<html lang="sl"> +<head> + <meta charset="utf-8" /> + <title></title> + <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" /> + <link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" /> +</head> +<body> + +<h1>Kako uporabljamo module</h1> + +<p>Doslej smo spoznali le prgišče funkcij - <code>input</code>, + <code>len</code>, <code>sqrt</code>. V resnici pa skupaj s Pythonom dobimo + tisoče funkcij za vse mogoče reči, od pošiljanja pošte in kriptografije do + predvajanja zvoka in brskanja po datotekah .zip. Še večja gora funkcij + obstaja na spletu: karkoli si zamislite napisati, skoraj gotovo je nekdo + - če le gre za dovolj splošno reč - že potreboval kaj takšnega ter to tudi + napisal in vam dal na razpolago. Da se ne bi izgubili v gori funkcij (in + drugih reči), jih moramo nekako urediti.</p> + +<p>Modul je zbirka funkcij (in omenjenih drugih reči). Veliko modulov dobimo + že kar ob namestitvi Pythona, druge poberemo z interneta. Da bi lahko + uporabljali funkcije iz modula, moramo modul najprej uvoziti, kar storimo + z ukazom <code>import</code>, ki mu sledijo imena enega ali več modulov. + S Pythonom dobimo, recimo, modul z matematičnimi funkcijami, ki se imenuje + <code>math</code> in ga uvozimo takole:</p> + +<pre>import math</pre> + +<p>To praviloma storimo na začetku programa. Ko je modul uvožen, kličemo + njegove funkcije. Do funkcije, ki se nahaja v modulu, pridemo tako, da + napišemo ime modula, piko, in ime funkcije.</p> + +<pre>>>> math.sqrt(2) +1.4142135623730951 +>>> math.log(2.71828) +0.99999932734728203 +>>> math.log10(100) +2.0</pre> + +<p>Primer druge reči, ki je v modulu, so konstante.</p> + +<pre>>>> math.pi +3.1415926535897931</pre> + +<p>Drug primer modula je, recimo, modul s funkcijami, ki vračajo naključna + števila (in počnejo tudi druge naključne reči), <code>random</code>. Ta + ima, recimo, funkcijo <code>randint(a, b)</code>, ki vrne naključno število + med podanima vrednostima <code>a</code> in <code>b</code> (vključno z + <code>b</code>! Tu pravilo o tem, da <code>b</code> ni vključen, ne bi + imelo veliko smisla). Še dve zanimivi funkciji sta <code>choice</code>, + ki vrne naključno izbrani element seznama, in <code>shuffle</code>, ki + naključno premeša elemente seznama.</p> + +<pre>>>> import random +>>> random.randint(10, 20) +17 +>>> random.randint(10, 20) +16 +>>> random.randint(10, 20) +10 +>>> l = ["Ana", "Berta", "Cilka", "Dani", "Ema", "Fanci"] +>>> random.choice(l) +'Ana' +>>> random.choice(l) +'Dani' +>>> random.shuffle(l) +>>> l +['Ana', 'Fanci', 'Dani', 'Cilka', 'Ema', 'Berta']</pre> + +<p><code>random.gauss(mu, sigma)</code> vrača naključna števila iz Gaussove + distribucije s podanim poprečjem <code>mu</code> in varianco + <code>sigma</code>. Tule je pet števil iz distribucije N(10, 3):</p> + +<pre>>>> for i in range(5): +... print(random.gauss(10, 3), end=" ") +... +8.96174816507 8.79299353551 8.75687382602 9.49106109252 8.21589651224</pre> + +<p>Poglejmo še en modul, <code>os</code>. Ta vsebuje goro funkcij, povezanih + z datotekami in direktoriji (podatki o datotekah, preimenovanje, brisanje), + programi, ki tečejo na računalniku in drugo. Tako recimo funkcija + <code>os.listdir</code> vrne seznam vseh datotek v direktoriju, katerega + ime podamo kot argument.</p> + +<pre>>>> os.listdir("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami") +['blagajna.py', 'palindrom.py', 'stetje.py', 'domaca', 'razpakiranje.py', +'zapiski.html', 'fibo.py', 'seznami.py', 'zip.py']</pre> + +<p>Funkcija <code>os.remove</code> pobriše datoteko s podanim imenom. Če bi + želeli v direktoriju <code>c:\d\kontrabant</code> pobrisati vse datoteke s + končnico <code>.pyc</code>, bi to storili takole:</p> + +<pre>for fname in os.listdir("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami"): + if fname[-4:] == ".py": + os.remove("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami" + fname)</pre> + +<p>Ob tej priliki povejmo, da ima v normalnih operacijskih sistemih vsak program + (bolj učeno: proces) nek "trenutni direktorij". Kadar imena direktorija + ne začnemo z / (ali \ ali c: ali čim podobnim na Windowsih), se ime nanaša + na datoteke oz. direktorije znotraj tega, trenutnega direktorija. Kakšen je + trenutni direktorij, nam pove funkcija <code>getcwd()</code> (get current + working directory), spremenimo pa ga z <code>os.chdir</code>. Kar smo + počeli zgoraj, bi se lahko napisalo tudi + +<p>Vse skupaj bi bilo morda lepše, če bi predtem zamenjali trenutni direktorij.</p> + +<pre>os.chdir("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami") +for fname in os.listdir("."): + if fname[-4:] == ".py": + os.remove(fname)</pre> + +<p>Ko smo ravno pri Windowsih, potarnajmo še, da ima znak \ v nizih v večini + programskih jezikov poseben pomen. Danes povejmo le, da moramo, če hočemo + dobiti \, napisati \\. Se pravi, ko bomo hoteli reči "c:\Users\janez", bomo + morali napisati "c:\\Users\\janez". Na srečo lahko tudi na Windowsih že + dolgo uporabljamo sicer običajnejši /.</p> + +<p>Če bi datoteke raje preimenovali kot brisali - recimo tako, da bi k njihovem + imenu dodali .bak, to storimo z <code>os.rename</code>, ki ji podamo staro + in novo ime datoteke.</p> + +<pre>for fname in os.listdir("."): + if fname[-4:] == ".py": + os.rename(fname, fname + ".bak")</pre> + +<p>Ob modulu <code>os</code> se lahko naučimo še nečesa zanimivega: modul + lahko vsebuje celo druge module. Tako modul <code>os</code> vsebuje modul + <code>path</code>. Modula <code>path</code> nam ni potrebno uvoziti, + dovolj je, da uvozimo <code>os</code>. Lahko pa ga uvozimo tudi takole</p> + +<pre>import os.path</pre> + +<p>Razlike pravzaprav (skoraj) ni.</p> + +<p>Modul <code>os.path</code> vsebuje različne funkcije povezane z imeni + datotek in njihovimi lastnostmi. Zanimiva je, denimo, + <code>os.path.splitext</code>, ki ji podamo ime datoteke in vrne terko z + dvema elementoma - osnovo imena in končnico. Pri tem ni potrebno, da + datoteka v resnici obstaja.</p> + +<pre>>>> os.path.splitext("/Users/janez/datoteka.txt") +('/Users/janez/datoteka', '.txt')</pre> + +<p>Ker vemo, da lahko terko razpakiramo v dve spremenljivki, bomo pogosto rekli + kar</p> + +<pre>>>> osnova, koncnica = os.path.splitext("/Users/janez/datoteka.txt")</pre> + +<p>Gornji programček bi se torej še bolj lepo napisalo takole.</p> + +<pre>for fname in os.listdir("."): + if os.path.splitext(fname)[1] == ".py": + os.rename(fname, fname + ".bak")</pre> + +<p>Modul <code>os.path</code> ima še kup zanimivih funkcij, recimo + funkcijo, ki pove, ali določena datoteka oz. direktorij obstaja + (<code>os.path.exists</code>), funkcije, ki povedo ali določeno ime + predstavlja datoteko (<code>os.isfile</code>), direktorij + (<code>os.isdir</code>), povezavo (<code>os.islink</code>) ali kaj + drugega, kar je znano na Unixu, v Windowsih pa ne.</p> + +<h2>Uvažanje v globalni imenski prostor</h2> + +<p>Kaj je "imenski prostor" vam še ne nameravam, kaj "globalni", pa še ne + morem povedati. Vseeno se lahko naučimo, kako uvažamo vanj.</p> + +<p>Stvar je namreč jako preprosta. Morda se mi ne da stalno pisati + <code>math.sin</code>, <code>math.cos</code>, <code>math.pi</code>. Če bi + raje pisal le <code>sin</code>, <code>cos</code> in <code>pi</code>, bom + namesto z + +<pre>import math</pre> + +<p>modul uvozil z</p> + +<pre>from math import sin, cos, pi</pre> + +<p>S tem povem dve reči. Prva: zanimajo me le tri reči, <code>sin</code>, + <code>cos</code> in <code>pi</code>. Ostalih, recimo <code>sqrt</code>, + ne potrebujem in naj jih ne uvaža. (Dejanski mehanizem je malo drugačen, + tudi <code>sqrt</code> je v resnici uvožen, vendar ga ne vidim, a to ni + pomembno.) Druga: nočem, da se funkcije "skrivajo" v modulu + <code>math</code>, hočem jih "tu", torej, hočem jih klicati, ne da bi moral + prej pisati <code>math.</code>.</p> + +<p>Pogosto smo leni ali, še pogosteje, ne vemo točno, katere vse funkcije + bomo potrebovali, zato rečemo kar</p> + +<pre>from math import *</pre> +<p>Zvezdica pomeni "vse funkcije" in hočemo jih tu, ne v <code>math</code>. + Za to obliko uvoza sem vam, da nam je bilo enostavneje, pokazal, ko smo + začeli streljati s topom.</p> + +<p>Temu načinu uvažanja se načelno izogibamo. Pogosto ga uporabljamo pri modulu + <code>math</code>, iz drugih modulov pa uvažamo le posamične funkcije + (<code>from random import randint</code>) ali pa pustimo modul kot modul + (<code>import random</code>).</p> + +<h1>Kako pišemo module</h1> + +<p>Napišimo program, ki bo vseboval konstanto <code>odgovor</code>, +ki bo imela vrednost 42, in funkcijo, ki računa Fibonaccijeva števila. + +<pre>odgovor = 42 + +def fibonacci(n): + a = b = 0 + for i in range(n): + a, b = b, a+b + return a</pre> +Program shranimo pod imenom fibo.py.</p> + +<p>To je to. V drugem programu lahko rečemo + +<pre>import fibo +print("Odgovor je", fibo.odgovor) +print("Deseto Fibonaccijevo število pa je", fibo.fibonacci(10))</pre> + +<p>Tudi vse ostale finte, na primer, <code>from fibo import odgovor</code>, + delujejo.</p> + +<p>Modul ni nič drugega kot program, ki ga uvozimo.</p> + +<p>Tudi vsi drugi programi, ki ste jih napisali doslej, so hkrati moduli: + lahko jih uvozite. Pazite le na tole: ko modul uvozimo, + se ta v resnici izvede, čisto tako, kot bi se izvajal program. + Vse, kar se v tem programu-modulu definira, ostane definirano in se + nahaja v modulovem imenskem prostoru. Vendar se zgodi tudi vse ostalo, + kar piše v modulu: če pri izvajanju naleti na <code>print("Foo")</code> + se bo ob uvozu modula izpisalo Foo. Če program-modul vsebuje klic funkcije + (in ne le definicij), se bo ta funkcija poklicala tudi ob uvozu.</p> + +<p>Kje Python išče module? Navadno v trenutnem direktoriju, + poleg tega pa še v drugih. Na Windowsih v, recimo, + <code>c:\Python34\lib\site-packages</code>. + Več o tem si lahko preberete v dokumentaciji.</p> + +<p>Tudi sicer ne bomo rinili prav globoko v module, + samo še eno stvar omenimo, da vas ne bo presenetila. + Ko boste prvič uvozili modul, se bo poleg datoteke s končnico .py + pojavila še ena, za enakim imenom, a končnico .pyc. + Python si vanjo "prevede" (pravzaprav bi smeli pisati brez narekovajev, + temu se v resnici reče prevajanje) v obliko, v kateri ga bo lahko + naslednjič hitreje uvozil. Pri manjših modulih se to ne pozna, + pri velikem številu velikih modulov pa. Če vas moti, jo lahko pobrišete; + drugič se bo pač spet pojavila ponovno.</p> + +</body> +</html> diff --git a/python/problems/functions_and_modules/sl.py b/python/problems/functions_and_modules/sl.py index e4321ec..624a532 100644 --- a/python/problems/functions_and_modules/sl.py +++ b/python/problems/functions_and_modules/sl.py @@ -1,3 +1,6 @@ name = 'Funkcije in delo z moduli' -description = 'Uporaba funkcij in delo z moduli (predvsem z nizi).' +description = '''Uporaba funkcij in delo z + <a target="_blank" href="[%@resource modules_sl.html%]">moduli</a>. + Na primeru nizov spoznamo, + <a target="_blank" href="[%@resource methods_sl.html%]">kako kličemo metode</a>.''' |