Kako kličemo metode

Funkcijam, ki smo jih srečevali doslej, smo, da so kaj naredile, morali dati podatke, na katerih so delale. Funkcija len kot argument zahteva seznam ali niz, katerega dolžino bi radi izvedeli. Funkcija input kot argument želi niz z vprašanjem, ki bi ga radi zastavili uporabniku. Razen argumentov, ki jih podamo, te funkcije nimajo drugih podatkov (vsaj ne, da bi mi vedeli zanje).

Ko smo se učili o seznamih, pa smo mimogrede naleteli na neko nenavadnost: za dodajanje novega elementa v seznam nismo poklicali funkcije, ki bi ji podali seznam in element (na primer append(imena, "Ana")), temveč smo morali napisati ime seznama, ki mu je sledila pika in append, kot argument pa smo navedli le element, ki smo ga želeli dodati, torej imena.append("Ana").

>>> imena = []
>>> imena.append("Ana")
>>> imena.append("Berta")
>>> imena
['Ana', 'Berta']

append je očitno nenavaden, ne kličemo ga tako kot druge funkcije. Funkcija append "pripada" seznamu; zato mu pravimo imena.append. Naredimo še en seznam.

>>> teze = []
>>> teze.append(55)
>>> imena.append("Cene")
>>> imena
['Andrej', 'Branka', 'Cene']
>>> teze
[55]

Vsak seznam ima svoj append: imena imajo imena.append in teze imajo teze.append.

Takšnim funkcijam pravimo metode. Klic imena.append si predstavljamo, kot da seznamu imena rečemo "dodaj si element" "Cene" in klic teze.append(55) pomeni, da seznamu teze rečemo "dodaj si element" 55.

Pika, . izraža nekakšno pripadnost, vsebovanost. Ko smo spoznali module, smo videli, da z math.sqrt pridemo do "math"ove funkcije z imenom "sqrt". Z imena.append zahtevamo "imenovo" metodo "append". In z teze.append "tezovo" metodo "append".

Takšnih metod je še veliko: takole prosimo niz ime, naj nam pove, koliko črk "n" vsebuje.

>>> ime = "Benjamin"
>>> ime.count("n")
2

Takole pa niz fname vprašamo, ali se konča s "torrent":

>>> fname.endswith("torrent")
True

Kako bi Benjamina spremenili v Benjamaxa? Težko: kot vemo, so nizi nespremenljivi (tako kot terke; od vsega, o čemer smo govorili prejšnji teden, lahko spreminjamo samo sezname). Pač pa lahko vprašamo niz, kako bi bil videti, če "min" zamenjano z "max".

>>> ime.replace("min", "max")
'Benjamax'

Metode niso povezane s tem, ali je niz shranjen v spremenljivki ali ne. Metodo moremo poklicati tudi na nizu "kar tako".

>>> "Maja".lower()
'maja'

So z metodami obdarjeni samo nizi? Je to edinstven primer objektov v Pythonu, ki imajo metode? Ne, nič ne bi moglo biti dalj od resnice! Skoraj vsaka reč v Pythonu ima metode (ali vsaj nekaj podobnega). Celo običajna števila imajo metode, čeprav zgolj tehnično in z zelo čudnimi imeni, kot lahko vedoželjen študent hitro preveri:

>>> (-231).__abs__()
231

Med tipi, ki smo jih spoznali doslej, pa imajo uporabe vredne metode nizi in seznami. V okviru predavanj ne bomo podrobneje spoznavali vse mogočih podatkovnih tipov. Temeljiteje pa bomo pogledali metode nizov, seznamov in podobnih reči, ki jih pri programiranju v Pythonu vsakodnevno uporabljamo. Obenem bomo tako dobili vtis, kako te reči izgledajo. Najprej nizi.

Metode nizov

Nekaj smo jih že spoznali: count, replace in lower. Zadnja ima sestro, upper, ki vrne niz, pri katerem so vse črke pretvorjene v velike črke.

>>> "Maja".lower()
'maja'
>>> "Maja".upper()
'MAJA'

V žlahti z njima sta še (ne posebej uporabna) capitalize in title.

>>> "benjamin".capitalize()
'Benjamin'
>>> "tole je stavek, ki ga bomo povelikocrkali po anglesko".title()
'Tole Je Stavek, Ki Ga Bomo Povelikocrkali Po Anglesko'

Da ne bi kdo pozabil, za vsak slučaj še enkrat spomnimo: te metode ne spreminjajo niza, temveč vračajo nove nize. Nizi ostanejo takšni, kot so bili. Po tem primeru bi moralo biti jasno, kaj ne deluje in kako je potrebno pisati, da bo delovalo.

>>> s = "benjamin"
>>> s
'benjamin'
>>> s.capitalize()
'Benjamin'
>>> s
'benjamin'
>>> s = s.capitalize()
>>> s
'Benjamin'

Metodo count smo že spoznali. Povejmo le še, da lahko išče tudi daljše podnize, ne le posamezne znake.

>>> "Maja".count("a")
2
>>> "Maja".count("aj")
1

Poleg count imamo tudi nekaj funkcij, ki povedo, kje v nizu se nahaja določen podniz. Prvi sta find in index.

>>> s
'Benjamin'
>>> s.find("jam")
3
>>> s.index("jam")
3

Edina razlika med njima je v tem, kaj storita, če iskanega niza ni. find vrne -1, index pa javi napako.

>>> s.find("maj")
-1
>>> s.index("maj")
Traceback (most recent call last):
  File "", line 1, in 
ValueError: substring not found

Če se dani podniz pojavi večkrat, bosta funkciji vrnili indeks prve pojavitve - razen, če jima z dodatnimi argumenti povemo, od kod naprej naj iščeta. Poleg find in index obstajata še funkciji rfind in rindex, ki iščeta s konca in tako vrneta zadnjo pojavitev podniza v nizu.

Mimogrede smo že omenili tudi preprosto, a zelo uporabno funkcijo endswith, ki pove, ali se niz konča s podanim podnizom. Poleg njega obstaja še startswith, ki pove ali se niz začne z danim podnizom.

Metode ljust, rjust in center dopolnijo niz s presledki z leve, z desne ali z obeh strani, tako da je dolg toliko, kot želimo. Takole napihnemo Benjamina na 15 znakov:

>>> s.ljust(15)
'Benjamin       '
>>> s.rjust(15)
'       Benjamin'
>>> s.center(15)
'    Benjamin   '

(Še enkrat: te metode ne spreminjajo niza, temveč vrnejo nov niz!)

Metoda strip naredi ravno nasprotno: odbije presledke (in tabulatorje in znake za prehod v novo vrstico) na levi in desni strani niza. lstrip in rstrip pospravita samo levo in samo desno stran.

>>> s = '     asdf  '
>>> s.lstrip()
'asdf  '
>>> s.rstrip()
'     asdf'
>>> s.strip()
'asdf'

Če se zdi ta metoda komu neuporabna, se moti. Zelo.

Nizi imajo še veliko metod. Pogledali bomo le še dve najzanimivejši.

Metoda split razbije niz na seznam podnizov, kakor jih ločujejo presledki, tabulatorji in znaki za nove vrstice. (V prvem približku: razbije jih na besede.)

>>> s = 'Metoda split razbije niz na seznam podnizov, kakor jih ločujejo presledki.'
>>> s.split()
['Metoda', 'split', 'razbije', 'niz', 'na', 'seznam', 'podnizov,', 'kakor', 'jih', 'locujejo', 'presledki.']

Presledkom, tabulatorjem in znakom za novo vrstico rečemo tudi beli prostor (white space). Namesto glede na beli prostor lahko split razbije niz tudi glede na kak drug znak, ki ga moramo v tem primeru podati kot argument.

>>> "123-4123-21".split("-")
['123', '4123', '21']
>>> "123-4123-21".split("1")
['', '23-4', '23-2', '']

Zadnja metoda, join, dela ravno obratno kot split: združuje nize. Način, na katerega je obrnjena, je nenavaden, a če malo razmislimo, vidimo, da drugače ne bi moglo biti.

>>> imena = ["Ana", "Berta", "Cilka", "Dani", "Ema"]
>>> "".join(imena)
'AnaBertaCilkaDaniEma'

Praznemu nizu, "", smo "naročili", naj združi nize iz podanega seznama. To sicer ni videti preveč lepo, lepše bo, če jih združimo s kakim ločilom.

>>> "-".join(imena)
'Ana-Berta-Cilka-Dani-Ema'
>>> ", ".join(imena)
'Ana, Berta, Cilka, Dani, Ema'
>>> "--".join(imena)
'Ana--Berta--Cilka--Dani--Ema'
>>> " in ".join(imena)
'Ana in Berta in Cilka in Dani in Ema'

Najlepše pa bo, če zadnjo vejico zamenjamo z "in".

>>> ", ".join(imena[:-1]) + " in " + imena[-1]
'Ana, Berta, Cilka, Dani in Ema'

Tule smo z join združili vse elemente razen zadnjega. K temu nizu smo prišteli niz " in " in še zadnje ime s seznama.

Metode seznamov

Tako kot nizi imajo tudi seznami metodi count in index, o katerih ne bomo izgubljali besed.

Omenili smo že append, ki v seznam doda nov element. Pazite, tole je pa zelo drugače kot pri nizih! Metoda append ne vrača novega seznama, temveč v resnici spreminja seznam.

Kako pa bi k nizu pripeli seznam? Tule nam append ne bo pomagal: kar naredi, je povsem narobe.

>>> imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci', ['Greta', 'Hilda']]

Kaj smo pa pričakovali? Metoda append doda k seznamu nov element. Kar ji podamo kot argument, bo zadnji element seznama. Če torej appendu podamo seznam, bo seznam zadnji element seznama.

Uporabiti moramo metodo extend.

>>> imena = ['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci']
>>> imena.extend(["Greta", "Hilda"])
>>> imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci', 'Greta', 'Hilda']

Mimogrede, isto bi dosegli tudi z

imena += ["Greta", "Hilda"]

Metode extend praktično ne uporabljamo, ker je nepotrebna.

Metodi insert podamo dva argumenta, indeks in element, pa bo vstavila element pred element s podanim indeksom (to si zapomnimo takole: argument, ki ga podamo, bo indeks novega elementa).

>>> imena = ['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanci']
>>> imena.insert(2, "PredCilka")
>>> imena.insert(-2, "PreEma")
>>> imena
['Ana', 'Berta', 'PredCilka', 'Cilka', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']

Očitno deluje tudi indeksiranje s konca.

Elemente seznama lahko odstranjujemo na tri načine. Prvega smo spoznali že prejšnjič: z ukazom del. Še enkrat: del ni metoda in prihaja iz povsem drugega vica, a vseeno ga pač omenimo, ker sodi sem.

>>> imena
['Ana', 'Berta', 'PredCilka', 'Cilka', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']
>>> del imena[2]
>>> imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']

Metoda pop vrne element s podanim indeksom in ga pobriše s seznama.

>>> ime = imena.pop(2)
>>> ime
'Cilka'
>>> imena
['Ana', 'Berta', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']

Priznati moram, da metode pop nisem še nikoli uporabil na ta način - vsaj ne da bi se tega spomnil. V resnici namreč vedno pobiramo elemente z začetka ali s konca seznama. Metodo pop lahko zato pokličemo tudi brez argumentov: v tem primeru vrača zadnji element.

>>> imena
['Ana', 'Berta', 'Dani', 'PreEma', 'Ema', 'Fanci']
>>> imena.pop()
'Fanci'
>>> imena.pop(0)
'Ana'
>>> imena
['Berta', 'Dani', 'PreEma', 'Ema']

Če bi hoteli, recimo, prestaviti prvi element na konec, bi napisali imena.append(imena.pop(0)).

Tretji način je, da elementa, ki ga želimo odstraniti, ne določimo z indeksom, temveč z vrednostjo - povemo, kakšen element bi radi odstranili. Temu je namenjena metoda remove.

>>> imena.remove("Dani")
>>> imena
['Berta', 'PreEma', 'Ema']

Pri tem ne odstrani vseh takšnih elementov, temveč le prvega, na katerega naleti, kakor lahko vidimo v spodnjem primeru.

>>> s = [7, 1, 2, 3, 4, 1, 1, 2]
>>> s.remove(1)
>>> s
[7, 2, 3, 4, 1, 1, 2]

Metoda s.copy() naredi kopijo seznama s, tako kot da bi napisali s = s[:].

Metoda s.clear() ga izprazni, kar je isto kot s[:] = [] in ni isto kot s = []. Razlika je tako prefinjena, da bo vredna posebnega predavanja.

Le še dve metodi sta nam ostali. reverse obrne vrstni red elementov v seznamu.

[7, 2, 3, 4, 1, 1, 2]
>>> s.reverse()
>>> s
[2, 1, 1, 4, 3, 2, 7]

Zadnja je sort, ki uredi elemente po vrsti.

>>> s.sort()
>>> s
[1, 1, 2, 2, 3, 4, 7]

Metoda deluje nad vsakršnimi elementi, ki jih je mogoče primerjati - z njo lahko uredimo seznam števil, nizov... Podamo ji lahko tudi kup argumentov, ki pa jih v tem trenutku še nismo zmožni razumeti.

Ne spreglejte razlike med metodami nizov in seznamov. Metode nizov vračajo nove nize; s.replace("min", "max") ni spremenil niza s, temveč vrnil nov niz. Metode seznamov spreminjajo seznam; s.insert(2, "Ana") ne vrne novega seznama, temveč spremeni s.

Metode terk

Terke imajo enake metode kot seznami, manjkajo jim le metode, ki spreminjajo seznam. Teh pa, roko na srce, ni veliko. ;) Terke imajo le dve metodi: count in index.