<!DOCTYPE html>
<html lang="sl">
<head>
<meta charset="utf-8" />
<title></title>
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" />
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" />
</head>
<body>
<h1>Uvod v Python</h1>
<h2>Moj računalnik je lahko tudi kalkulator</h2>
<p> Sledi kratek povzetek zapiskov predavanj prof. Demšarja.
Celotne zapiske najdete na
<a href="https://ucilnica.fri.uni-lj.si/course/view.php?id=166">spletni
učilnici</a>.</p>
<p>V konzoli lahko Python uporabljamo kot kalkulator.</p>
<pre>
>>> 1 + 1
2
>>> 2 * 3
6
>>> 1+2 * 3+1
8</pre>
<p>Temu, kar smo vpisovali, pravimo <i>izraz</i>. Izraz je nekaj, kar se da
izračunati. In Python to tudi izračuna, razen, morda, zadnjega izraza.
V izrazih lahko uporabljamo presledke in to
moramo - kot tudi sicer - početi po občutku. V zadnjem izrazu tega nismo
počeli, zato je zapis zavajajoč. Python je dovolj pameten, da ve, da ima
<em>operator</em> (še ena beseda, ki si jo zapomnimo!) množenja prednost
pred operatorjem seštevanja. Kar smo napisali, se računa enako, kot če bi
rekli
<code> 1+2*3+1</code>
ali
<code> 1 + 2*3 + 1</code>
ali
<code> 1 + 2 * 3 + 1</code>
<p>Zaenkrat pišite, kako vam je ljubše, dokler se ne dogovorimo za zadnje.</p>
<p>Kakšni operatorji so nam še na voljo? Očitna sta še <code>/</code> za
deljenje in <code>-</code> za odštevanje. Dvojna zvezdica, <code>**</code>,
pomeni potenciranje (mednju ne smemo napisati presledka, <code>**</code> je
kot, recimo, ena <em>beseda</em>). Operator <code>%</code> izračuna ostanek
po deljenju.</p>
<pre>
>>> 5 ** 2
25
>>> 3 ** 4
81
>>> 13 % 5
3</pre>
<p>Potenciranje ima prednost pred vsem, kar poznamo doslej. Kadar je treba,
pa lahko uporabimo oklepaje.</p>
<pre>>>> (4 + 5) * 4
36</pre>
<p>Če ostane kak oklepaj odprt, Python ne izračuna izraza, saj ve, da ga še
nismo dokončali. Namesto <code>>>></code> pokaže tri pike in
dovoli, da nadaljujemo izraz.</p>
<pre>>>> (4 + 2 * (3
... + 8)-
... 2)
24</pre>
<p>Ni lepo, a prišlo nam bo še zelo prav, boste videli.</p>
<p>Pri množenju je nujno uporabiti zvezdico. Se pravi, pisati moramo
<code>7 * (2 + 3)</code> in ne <code>7(2 + 3)</code>.</p>
<p>Za deljenje imamo poleg operatorja <code>/</code> tudi <code>//</code>, ki
deli celoštevilsko.</p>
<pre>>>> 4.5 // 1.2
3.0
>>> 7 // 2
3</pre>
<p>1.2 gre v 4.5 trikrat ... in še malo ostane. A celoštevilskega deljenja
ostanek ne zanima.</p>
<p>Naslednja pomembna reč so "podatkovni tipi".
Točneje, spoznali smo dva podatkovna tipa <em>cela števila</em> in
<em>števila s plavajočo vejico</em>. V angleščini se jima reče
<em>integer</em> in <em>floating point number</em> v Pythonu pa
<code>int</code> in <code>float</code>. Odkod ta čudna imena boste izvedeli
pri kakem drugem predmetu.</p>
<p>Vsaka reč v Pythonu je reč nekega tipa, in če je ta reč število, je bodisi
tipa <code>int</code> bodisi <code>float</code>. </p>
<h2>Moj računalnik je lahko tudi kalkulator - s spominom</h2>
<p>Izračunali bomo, koliko je 2 + 3 in rekli računalniku, naj si to zapomni.</p>
<code> x = 2 + 3</code>
<p>Temu, kar smo napisali tu, pravimo <em>prireditveni stavek</em>, saj smo z
njim x-u priredili vrednost izraza 2+3.</p>
<p>Da hočemo nekaj prirejati povemo z enačajem (očitno). Na njegovi desni je
nek izraz - torej nekaj, kar se da izračunati. Včasih bo to <code>2 +
3</code>, včasih bo kaj veliko
bolj zapletenega, včasih bo na desni strani samo številka, kot, recimo, v
prirejanju <code>x = 42</code>. Python bo, tako kot v našem dosedanjem
igranju z njim, izračunal tisto na desni in dobil <code>5</code> ali
<code>42</code> ali karkoli že.</p>
<p>Na levi strani enačaja je neko ime. Temu pravimo spremenljivka (ang. variable)
Python bo temu imenu (recimo
<code>x</code>) priredil tisto, kar je izračunal.</p>
<p>Python tokrat ni izpisal ničesar v odgovor. Rezultat si je le zapomnil,
shranil ga je pod imenom <code>x</code>. Kaj lahko počnemo s tem
<code>x</code>? Lahko ga uporabljamo v drugih izrazih.</p>
<pre>
>>> x + 7
12
>>> x ** 2
25
>>> 13 % x
3
>>> x
5</pre>
<p>Kadar rečem <code>x</code>, Python poišče, tisto, kar je priredil
<code>x</code>-u. Če smo <code>x</code>-u priredili 5 in rečemo
<code>x + 7</code>, je to isto, kot če bi rekli <code>5 + 7</code>.</p>
<pre>>>> y = x + 2
>>> y
7</pre>
<p>Spremenljivka pri programiranju (v večini jezikov) ne pomeni istega kot v
matematiki. Spremenljivke v matematiki se, roko na srce, pravzaprav ne
spreminjajo. V matematiki <em>x</em> ne more biti v eni vrstici 5, v
naslednji pa 8. Pri programiranju pa s tem ni težav.</p>
<pre>>>> x = 5
>>> x
5
>>> x = 8
>>> x
8</pre>
<p>Še huje. Če matematiki ne bi znali programirati (pa navadno znajo in to
dobro), bi jih utegnilo povsem pretresti tole:
<pre>>>> x = 5
>>> x = x + 2
>>> x
7</pre>
<h2>Poglavje polno napak</h2>
<p>Pri programiranju boste delali precej napak. To je neizogibno. Poglejmo
si nekaj primerov.</p>
<p>Postavimo, najprej, <code>a</code> na <code>7</code> in izračunajmo
<code>a + b</code>.
<pre>>>> a = 7
>>> a + b
Traceback (most recent call last):
File "<console>", line 1, in <module>
NameError: name 'b' is not defined</pre>
<p>Kadar računalnik česa ne more storiti, izpiše sporočilo o napaki. Ko bomo
programirali zares, bomo videli tudi daljša, ki jih bomo težje razumeli,
tole pa je preprosto: <code>name 'b' is not defined</code>. Pozabili smo
<em>definirati</em> <code>b</code>, pozabili smo mu dati vrednost.</p>
<p>Kaj pa tole?</p>
<pre>>>> 7 = a
File "<console>", line 1
SyntaxError: can't assign to literal</pre>
<p>Človek, vajen matematike, bi si mislil, da je <code>a = 7</code> in
<code>7 = a</code> eno in isto. V matematiki da, pri programiranju (v
normalnih jezikih) pa ne, saj enačaj pomeni prirejanje; v prvem primeru
priredimo <code>a</code>-ju 7, v drugem primeru pa hočemo sedmici prirediti
<code>a</code>, kar seveda ne gre. To ima natanko toliko smisla, kot če bi
napisali <code>1 = 2</code>. (Še več, Python nas bo po prstih celo, če bomo
napisali <code>1 = 1</code>. Ena je ena, to bo ostala in se ne bo
spremenila, niti v ena ne.) Sporočila o napaki tokrat ne razumemo povsem,
saj ne vemo, kaj je "literal", osnovno sporočilo, "can't assign", pa je
jasno.</p>
<p>Pridelajmo še eno napako.</p>
<pre>>>> True = 12
File "<console>", line 1
SyntaxError: assignment to keyword</pre>
<p>Beseda <code>True</code> ima poseben pomen in je ni mogoče uporabljati kot
spremenljivko. Takšnim besedam pravimo ključne besede (<em>keywords</em>).
Tokrat je bil
Python še prijazen, pri večini drugih ključnih besed pa ne bo povedal kaj
dosti več kot "nekaj je narobe". Poskusimo z dvema, <code>if</code> in
<code>in</code>:
<pre>>>> if = 7
File "<console>", line 1
if = 7
^
SyntaxError: invalid syntax
>>> in = 7
File "<console>", line 1
in = 7
^
SyntaxError: invalid syntax</pre>
<p>Sporočilo "invalid syntax" pomeni, da smo napisali nekaj tako čudnega, da
Python ne more uganiti, kaj smo mislili in nam lahko le pokaže tisto mesto,
na katerem je dokončno obupal nad nami.</p>
<p>Morda je koga zaskrbelo, da nam bodo takšne, rezervirane besede v stalno
napoto. Bi se dalo videti spisek? Ne bo hudega. Trenutno jih je le 33 in
zelo hitro bomo mimogrede spoznali in uporabljali skoraj vse. Že od
naslednjih predavanj naprej vam ne bo prišlo na misel, da bi uporabili
<code>if</code> kot ime spremenljivke in še kak teden kasneje vam bo stavek
<code>if = 1</code> videti grotesken. </p>
<h2>Moj kalkulator ima tudi funkcije</h2>
<p>Tako kot spremenljivke, ki v programiranju ne pomenijo čisto istega kot v
matematiki, tudi beseda
<em>funkcija</em> (<em>function</em>) ne pomeni povsem istega.
Videti pa je zelo podobno. Imamo,
recimo, funkcijo <code>abs</code>, ki izračuna absolutno vrednost števila.
</p>
<pre>>>> abs(-2.8)
2.8</pre>
<p>Ali pa <code>pow</code>, ki naredi isto kot operator <code>**</code>.</p>
<pre>>>> pow(2, 3)
8</pre>
<p>Za razliko od matematikov, ki na funkcijo gledajo kot da <em>ima določeno
vrednost pri določenih parametrih</em>, računalnik <em>izračuna vrednost
funkcije</em>, za kar moramo <em>poklicati funkcijo</em>. Se pravi, v
zadnji vrstici smo <em>poklicali</em> funkcijo <code>pow</code> in ji
<em>podali</em> dva <em>argumenta</em>, 2 in 3. Funkcija je izračunala
vrednost in jo <em>vrnila</em>.</p>
<p>Tudi klic funkcije, <code>pow(2, 3)</code>, je izraz. Kot katerikoli drugi
izraz lahko tudi <code>pow</code> in <code>abs</code> nastopata kot del
izraza.</p>
<pre>>>> (pow(2, 3) + 2) / 5
2.0
>>> pow(2, 3) + abs(-2)
10</pre>
<p>In argumenti funkcij so lahko prav tako izrazi.</p>
<pre>>>> x = 1
>>> yy = pow(abs(-2), x * 3)
>>> yy
8</pre>
<h2>Nizi</h2>
<p>Niz (<em>string</em>) je zaporedje znakov. Znaki so črke, številke,
ločila in take stvari. Nize moramo
vedno zapreti v narekovaje, bodisi enojne (') bodisi dvojne ("). Uporabiti
smemo take, ki so bolj praktični in tudi Python bo izpisoval tako, kot se
mu bo zdelo bolj praktično.</p>
<pre>>>> "Tole je primer niza."
'Tole je primer niza.'
>>> "Tole je pa še en primer niza."
'Tole je pa še en primer niza.'</pre>
<p>No, vidite, tudi ko smo niz zaprli v dvojne narekovaje, je Python izpisal
enojne. V resnici mu je vseeno. (Kdor slučajno programira v Phpju: ne, v
Pythonu je <em>res</em> vseeno.)</p>
<p>Tudi nize lahko priredimo spremenljivkam.</p>
<pre>>>> napoved = "Jutri bosta matematika pa dež"
>>> napoved
'Jutri bosta matematika pa dež'</pre>
<p>Celo seštevamo jih lahko.</p>
<pre>>>> "Jutri bosta " + "matematika" + " pa " + "dež"
'Jutri bosta matematika pa dež'</pre>
<p>Ali pa oboje
<pre>>>> napoved_zac = "Jutri bosta "
>>> mat = "matematika"
>>> dez = "dez"
>>> napoved_zac + mat + " pa " + dez
'Jutri bosta matematika pa dez'</pre>
<p>Kako zapleten račun! Predvsem ne spreglejte, da smo dali besedo "pa" pod
narekovaje, saj so <code>napoved_zac</code>, <code>mat</code>,
<code>dez</code> spremenljivke (ki so v resnici nizi), <code>" pa "</code>
pa je niz kar tako. To je nekako tako, kot če bi, ko smo se igrali s
številkami, pisali</p>
<pre>>>> x = 1
>>> y = 3
>>> x + 2 + y
6</pre>
<p>V zadnji vrstici sta <code>x</code> in <code>y</code> spremenljivki (ki
sta v resnici številki), <code>2</code> pa je številka kar tako.</p>
<p>Kaj pa, če bi slučajno pozabili narekovaje?</p>
<pre>>>> napoved_zac + mat + pa + dez
Traceback (most recent call last):
File "<console>", line 1, in <module>
NameError: name 'pa' is not defined</pre>
<p>Jasno? Brez narekovajev je <code>pa</code> ime spremenljivke - in to takšne,
ki še ni definirana. To je tako, kot če bi namesto</p>
<code>ime = "Benjamin"</code>
<p>kar je pravilno, rekli</p>
<pre>>>> ime = Benjamin
Traceback (most recent call last):
File "<console>", line 1, in <module>
NameError: name 'Benjamin' is not defined</pre>
<p>Seveda pa lahko (z malim prekrškom enega pravila - katerega že?):</p>
<pre>>>> Benjamin = "otrok solza"
>>> ime = Benjamin
>>> ime
'otrok solza'</pre>
<p>a, istočasno</p>
<pre>>>> ime = "Benjamin"
>>> ime
'Benjamin'</pre>
Jasno? Prvič imamo spremenljivko <code>Benjamin</code>, drugič pa niz, v
katerem je besedilo Benjamin. Ko ni narekovajev, imamo spremenljivko, ko so,
pa niz.</p>
<pre>>>> napoved = Jutri bosta matametika pa dež
Traceback ( File "<interactive input>", line 1
napoved = Jutri bosta matemetika pa dež
^
SyntaxError: invalid syntax</pre>
<p>Tule računalnik trpi še bolj. Ne le, da so <code>Jutri</code>,
<code>bosta</code>, <code>matematika</code>, <code>pa</code> in
<code>dež</code> nedefinirane spremenljivke (ker so pač brez narekovajev),
računalnik tudi nima pojma, kaj hočemo pravzapravz početi z njimi, čemu mu
naštevamo imena nekih spremenljivk. Jih hočemo sešteti ali zmnožiti ali
kaj? Kot vedno, kadar računalniku napišemo kaj zares zmedenega, nam zastoka
le "syntax error" in pokaže mesto, kjer se je dokončno izgubil.</p>
<p>Gornje je tako, kot da bi rekli</p>
<pre>>>> x = 1
>>> y = 2
>>> z = 3
>>> x y z
File "<console>", line 1
x y z
^
SyntaxError: invalid syntax</pre>
<p>Ubogemu računalniku pač ni jasno, kaj bi z <code>x</code>, <code>y</code> in
<code>z</code> ter zakaj mu jih naštevamo.</p>
<p>Zakaj pa smo prejle rekli, da uporabimo tiste narekovaje, ki so bolj
<em>praktični</em>? Čemu bi bili kakšni narekovaji bolj praktični od
drugih?</p>
<pre>>>> "Cesar vpraša nekoliko nevoljen: "Kaj neki?""
Traceback ( File "<interactive input>", line 1
"Cesar vpraša nekoliko nevoljen: "Kaj neki?""
^
SyntaxError: invalid syntax</pre>
<p>Ni potrebno biti posebno pameten, da vidimo, kaj ga je (namreč Pythona, ne
Cesarja) onesrečilo tokrat. Ko vidi prvi narekovaj, ve, da gre za niz. Ko
pride do naslednjega narekovaja, se niz, tako méni, niz konča. In potem se
seveda zmede, ker nizu sledi nekaj, kar ni podobno ničemur. Zdaj pa
poskusimo z enojnimi narekovaji.</p>
<pre>>>> 'Cesar vpraša nekoliko nevoljen: "Kaj neki?"'
'Cesar vpraša nekoliko nevoljen: "Kaj neki?"'</pre>
<p>Ker se niz začne z enojnim narekovajem, se bo s takim tudi končal in vsi
dvojni narekovaji znotraj niza so samo znaki kot katerikoli drugi - tako
kot recimo dvopičje in vprašaj. O tej temi bi lahko napisali še marsikaj,
vendar se za zdaj ustavimo.</p>
<h2>Iz nizov v števila</h2>
<p>Da se reč usede, meditirajmo ob naslednjih vrsticah:</p>
<pre>>>> up = 1 + 1
>>> down = "1 + 1"
>>> strange = "1" + "1"</pre>
<p>Kakšne so po tem vrednosti spremenljivk <code>up</code>, <code>down</code>
in <code>strange</code>? Sploh pa, je vse troje legalno ali pa bo Python
spet kaj stokal?</p>
<p>V prvo nimamo dvomov, vrednost <code>up</code> mora biti enaka 2 (in tudi
je). Drugo? <code>"1 + 1"</code> je niz; spremenljivki <code>down</code>
smo priredili niz <code>"1 +1"</code>, torej vsebuje ta niz. In ne niza 2?
Ne, nihče mu ni naročil, naj poskuša izračunati, koliko je 1 + 1, tako kot
pravzprav tudi v <code>ime = "Benjamin"</code> ne poskuša izračunati,
"koliko" je Benjamin. <code>"1 + 1"</code> je niz, kot vsak drugi, čeprav je
slučajno podoben računu.</p>
<p>Najbolj zanimivo je tretje. Preden razrešimo vprašanje, se vprašajmo nekaj
drugega. Recimo
<pre>>>> ana = "Ana"
>>> benjamin = "Benjamin"
>>> r = ana + benjamin</pre>
<p>Kaj dobimo, če seštejemo Ano in Benjamina. (Tončka? Brez duhovičenja, to so
resne reči.) Spremenljivka <code>r</code> bo imela vrednost
<code>"AnaBenjamin"</code>. Glede tega smo si menda enotni, ne?
(Ako kdo misli, da bomo dobili <code>"Benjamin Ana"</code>, saj smo tudi
poprej imeli presledke ob oni študijsko-vremenski napovedi, naj pozorno
pregleda, kaj smo pisali ondi: vse presledke smo napisali sami.)</p>
<p>No, potem pa vemom: ko seštejemo <em>niza</em> "1" in "1" niz "11". "1" in
"1" torej ni "2", temveč "11".</p>
<p>Nikar ne zamudimo priložnosti za še eno napako!</p>
<pre>>>> 1 + "1"
Traceback (most recent call last):
File "<interactive input>", line 1, in <module>
TypeError: unsupported operand type(s) for +: 'int' and 'str'</pre>
<p>Seštevanje je operacija, zato tistemu, kar je levo in desno od <code>+</code>
pravimo operanda. Sporočilo pravi, da operator <code>+</code> ne podpira
operandov tipov <code>int</code> in <code>str</code> (<code>str</code> je
podatkovni tip, ki predstavlja nize). Dve števili ali dva niza bi znal
sešteti, te kombinacije pa ne. Mimogrede, obratni vrstni red da nekoliko
drugačno sporočilo:</p>
<pre>>>> "1" + 1
Traceback (most recent call last):
File "<interactive input>", line 1, in <module>
TypeError: cannot concatenate 'str' and 'int' objects</pre>
Stikanje (<em>concatenation</em>) je le drugo ime za seštevanje nizov; sporočilo
pravi, da ne moremo stakniti niza in števila. Toliko, da boste vedeli, če
naletite na to.</p>
<p>Ker nam bo prišlo vsak čas prav, povejmo, kako iz niza dobimo število.
Recimo, torej, da imamo <code>a = "1"</code> in <code>b = "2"</code>. Radi
bi ju sešteli - vendar zares, tako da bomo dobili 3, ne "12". Za to ju
moramo najprej (ali pa sproti) spremeniti v števili. Iz niza dobimo število
tako, da pokličemo "funkcijo" <code>int</code> ali <code>float</code>; obe
funkciji pričakujeta kot argument niz, ki vsebuje neko število in kot
rezultat vrneta celo (<code>int</code>) ali realno (<code>float</code>)
število. </p>
<pre>>>> int("42")
42
>>> float("42")
42.0</pre>
<p>Kar želimo, storimo na tri načine, vsak je poučen po svoje. Prvi:
<pre>>>> a = "1"
>>> b = "2"
>>>
>>> aa = int(a)
>>> bb = int(b)
>>> aa + bb
3</pre>
<p>Naredili smo dve novi spremenljivki, <code>aa</code> in <code>bb</code>, ki
vsebujeta vrednosti <code>a</code> in <code>b</code> pretvorjene v števila.
Nato ju seštejemo.</p>
<p>Drugi:
<pre>>>> a = "1"
>>> b = "2"
>>>
>>> a = int(a)
>>> b = int(b)
>>> a + b
3</pre>
<p>Tole je podobno kot prej, le da smo povozili stare vrednosti <code>a</code> in
<code>b</code> z novimi, številskimi, namesto da bi števila zapisovali v
druge spremenljivke.</p>
<p>Tretji:
<pre>>>> a = "1"
>>> b = "2"
>>>
>>> int(a) + int(b)
3</pre>
<p>Ker je <code>int</code> funkcija, lahko nastopa v izrazu; potrebe, da bi
prepisovali številke v kake nove ali stare spremenljivke, niti ni.</p>
<h2>Vpis in izpis</h2>
<p>Spoznali bomo funkcijo za izpisovanje: če jo pokličemo,
izpiše tisto, kar smo ji dali kot argument. Imenuje se <code>print</code>.
Za razliko od, recimo, <code>abs</code>, ki zahteva en argument, namreč
poljubno število, in vrne njegovo absolutno vrednost, ali <code>pow</code>,
ki hoče natanko dva argumenta, lahko damo <code>print</code>u poljubno
število argumentov - številke, nize ali še kaj tretjega -, pa jih bo lepo
izpisala.
<pre>>>> print(1 + 1, 27, "benjamin")
2 27 benjamin
>>> print(napoved_zac, mat, "pa", dez, "in", 18, "stopinj")
Jutri bosta matematika pa dez in 18 stopinj</pre>
<p>Druga funkcija prosi uporabnika, da vpiše kako reč.
Kot argument pričakuje niz, vprašanje, ki ga želimo zastaviti uporabniku.
Kot rezultat vrne niz, ki ga je vpisal uporabnik.</p>
<pre>>>> geslo = input("Geslo? ")
Geslo? FR1.ru135
>>> geslo
'FR1.rul35'</pre>
<h2>Prvi čisto pravi program</h2>
<p>Sestavimo tole: računalnik naj uporabnika prosi za temperaturo v Celzijevih
stopinjah in računalnik mu bo izpisal, koliko je to v Kelvinih in koliko v
Fahrenheitih. Iz Celzijev dobimo Kelvine tako, da jim prištejemo 273.15,
Fahrenheite pa tako, da jih pomnožimo z 9/5 in prištejemo 32 (kogar zanima
še kaj, naj pogleda na
<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Conversion_of_units_of_temperature">
Wikipedijo</a>).</p>
<pre>
>>> temp_C = input("Temperatura [C]? ")
Temperatura [C]? 18
>>> temp_K = temp_C + 273.15
Traceback (most recent call last):
File "<interactive input>", line 1, in <module>
TypeError: cannot concatenate 'str' and 'float' objects</pre>
<p> Funkcija <code>input</code> vrne <em>niz</em>, ki ga je vpisal
uporabnik. Četudi utegne ta izgledati kot številka, je še vedno niz in k
nizom ni mogoče prištevati števil. Kot smo videli, lahko storimo troje:
naredimo novo spremenljivko, na primer,
<code>temp_Cf = float(temp_C)</code>, povozimo staro s
<code>temp_Cf = float(temp_C)</code> ali pa pretvorbo opravimo kar sproti,
tako da računamo <code>temp_K = float(temp_C) + 273.15</code>. Izmed
naštetih možnosti se odločimo za četrto in niz pretvorimo, čim ga uporabnik
vpiše. Ponovimo torej vso vajo. </p>
<pre>
>>> temp_C = float(input("Temperatura [C]? "))
Temperatura [C]? 18
>>> temp_K = temp_C + 273.15
>>> temp_F = temp_C * 5/9 + 32
>>> print(temp_C, "C je enako", temp_K, "K ali", temp_F, "F")
18.0 C je enako 291.15 K ali 42.0 F</pre>
<p>Zdaj to napišite v okolju, kjer program lahko tudi poženete; npr. Pycharm ali
pa v <span class="codeq">CodeQ</span> :) </p>
</body>
</html>