Differences

This shows you the differences between two versions of the page.

--- codeq:vivid2015 [2015/07/09 17:10]
timotej
+++ codeq:vivid2015 [2015/07/14 17:15] (current)
timotej
@@ Line 1: / Line 1: @@
-Članek za eno najprestižnejših konferenc na območju osrednje Slovenije.
+Članek za eno [[http://vivid.fov.uni-mb.si/|najprestižnejših konferenc]] na območju osrednje Slovenije. [[http://vivid.fov.uni-mb.si/sites/vivid.fov.uni-mb.si/files/Navodila%20za%20oblikovanje%20%C4%8Dlanka_0.docx|Navodila za oblikovanje članka]].
 ====== Uvod ======
   * motivacija - bluzenje iz projekta
 ====== Pregled aplikacije ======
-  * screenshot
+Letos smo na vajah pri predmetu Principi programskih jezikov uporabljali
-  * nekje omenimo anketo o zadovoljstvu študentov z aplikacijo (mogoče v uvodu naslednjega razdelka)
+prototipno različico spletne aplikacije za poučevanje prologa. V tem razdelku
+bomo opisalo splošno delovanje aplikacije, v nadaljevanju pa se bomo posvetili
+podrobnejšemu pregledu izbranih komponent. Slika 1 prikazuje uporabniški vmesnik aplikacije.
+{{:codeq:slika1.png}}
+Slika 1: (levo) izbira naloge, (desno) urejevalnik.
+Kot večina računalniških sistemov za poučevanje tudi naša aplikacija temelji na
+reševanju problemov. Glavni meni (slika 1a) tako vsebuje seznam nalog, ki so na voljo za
+reševanje. Za vsakega uporabnika sistem vodi evidenco nalog, ki jih je rešil
+delno ali v celoti; v seznamu je to označeno z sivo oziroma zeleno piko pred imenom naloge.
+Prav tako je prikazan delež nalog, ki jih je uporabnik rešil v posamezni kategoriji.
+Slika 1 (desno) prikazuje vmesnik za reševanje nalog. Naloga na sliki
+zahteva definicijo relacije "X je sestra od Y" z uporabo podatkov o starševstvu
+in spolu. Družinsko drevo, ki predstavlja te podatke, je na
+sliki 2 (levo). Na isti sliki (desno) je tudi grafični prikaz zahtevane relacije ''sister(X,Y)''.
+{{:codeq:famrel.png?400|}} {{:codeq:sister.svg|}}
+Slika 2: (levo) primer družinskega drevesa, (desno) grafični prikaz relacije ''sister(X,Y)''.
+Uporabnikova rešitev na sliki 1 je skoraj pravilna, manjka le še
+pogoj, da ''X'' in ''Y'' nista ista oseba (brez tega pogoja bo prolog namreč sklepal, da
+je vsaka ženska sestra sama sebi). Ista slika vsebuje tudi primere različnih tipov
+povratnih informacij, ki jih generira naš sistem; podrobneje jih bomo razložili v naslednjih razdelkih.
+Trenutna različica spletne aplikacije je dokaj osnovna, a vsebuje vse poglavitne
+komponente, ki jih imajo podobni sistemi:
+  - razlago naloge in primere;
+  - urejevalnik programske kode, kamor uporabnik piše svojo rešitev;
+  - možnost izvajanja poljubnih poizvedb;
+  - testiranje pravilnosti programov s pomočjo testnih primerov in
+  - možnost takojšnjih individualiziranih povratnih informacij.
+Poleg tega ima uporabnik možnost vpogleda v že rešene programe, ki jih lahko uporablja pri pisanju novih rešitev.
+Ob koncu semestra smo opravili neformalno anketo, s katero smo želeli oceniti
+zadovoljstvo študentov z aplikacijo. Odzivi študentov so bili pretežno
+pozitivni, predlagali pa so tudi vrsto možnih izboljšav. Mnenja iz ankete bomo
+podrobneje predstavili v sledečih razdelkih; tukaj navajamo le nekaj splošnih
+vtisov, ki izpostavljajo prednosti takega pristopa k vajam:
+> Overall dobra aplikacija. Všeč mi je to, da mi ni bilo potrebno doma nastavljati določenih stvari, nalagati knjižnice, etc ampka je bilo vse na voljo na internetu.
+> Aplikacija je v splošnem super, saj se z njo dosti lažje učiš kot pa če bi moral programirati in preverjati pravilnost svoje rešitve v programu, kjer tudi nimaš na voljo avtomatskega preverjanja pravilnosti rešitve tako kot ste si jo zamislili.
 ====== Izbrane funkcije ======
-  - unit testi
+===== Testni primeri =====
-    * najosnovnejša prednost tutorskega sistema - študent ve, kdaj je njegova rešitev pravilna
-    * razredi testov za posamezne konceptualne napake
+Najosnovnejša funkcija sistemov za poučevanje je možnost preverjanja rešitev.
-    * tukaj lahko vključimo kakšno sliko za razlago primera take napake
+Pred uvedbo spletne aplikacije so študenti na vsakih vajah poleg novih nalog
-  - naključni protiprimeri
+dobili še "uradne" rešitve za naloge prejšnjega tedna, s katerimi so lahko
-  - hardcoded hints
+preverili svoje rešitve. Tak pristop ima dve očitni slabosti: študent lahko
-  - samodejno odpravljanje napak
+nalogo reši na drugačen način, zaradi česar je rešitvi težko primerjati; poleg
-  - poigritev
+tega pa lahko med reševanjem naloge in povratno informacijo mine precej časa.
+Ker je v splošnem nemogoče samodejno preveriti, ali dan program pravilno opravlja
+neko funkcijo, sistemi za poučevanje programiranja ponavadi za preverjanje
+rešitev uporabljajo testne primere. Učitelj za vsako nalogo določi množico
+testnih vhodov, sistem pa preveri odgovore, ki jih uporabnikov program vrne pri
+teh vhodih. Dan program sprejmemo kot pravilno rešitev takrat, ko pravilno reši
+vse testne primere. Na ta način pokrijemo vse možne rešitve, ki se lahko
+konceptualno precej razlikujejo.
+Primer testnega vhoda za nalogo ''sister/2'' iz prejšnjega razdelka je vprašanje
+  ?- sister(vanessa,vanessa).
+Pravilen program odgovori "false", medtem ko napačen program iz slike 1b
+odgovori "true". Glede na kombinacijo pravilno in narobe rešenih testnih
+primerov lahko sklepamo o prisotnosti določenih konceptualnih napak v programu.
+V zgornjem primeru lahko tako z veliko gotovostjo sklepamo, da v rešitvi manjka
+pogoj, da ''X'' in ''Y'' nista ista oseba.
+Kljub široki uporabi imajo testni primeri nekaj pomanjkljivosti. Prva je ta, da
+ne zagotavljajo, da je nek program pravilna rešitev dane naloge, temveč le, da
+uspešno prestane vse teste. Ta problem rešujemo s premišljeno izbiro testnih
+primerov, ki jih v primeru napak tudi posodabljamo.
+Drug problem je ta, da morajo za uspešno preverjanje vsaj nekateri testni
+primeri ostati skriti. V nasprotnem primeru bi uporabnik lahko spisal program,
+ki vrne pravilni odgovor samo za dane vhode, sistem pa bi ga sprejel kot
+pravilno rešitev naloge. Po drugi strani pa skriti testni primeri lahko
+predstavljajo problem:
+> Ni izpisa testnih primerov. Se je zgodilo, da sam nisem mogel najti protiprimera s katerim bi našel napako v programu, testiranje pa ni bilo 100%.
+===== Naključni protiprimeri =====
+Ta problem smo rešili tako, da smo v sistem dodali funkcijo za generiranje naključnih
+testnih primerov. Kadar uporabnik pošlje nepravilen program v testiranje, mu
+sistem poleg števila opravljenih testov izpiše še protiprimer, za katerega
+uporabnikov program vrne nepravilni odgovor.
+Delovanje te funkcije si oglejmo na primeru predikata ''gcd(A,B,D)'', ki
+poišče največji skupni delitelj ''D'' števil ''A'' in ''B''.
+Za vsako nalogo definiramo vzorec, na podlagi katerega sistem
+generira naključne kombinacije vhodnih podatkov; za predikat ''gcd(A,B,D)'' je ta vzorec
+  [int(1,100),int(1,100),out].
+To pomeni, da sta prva dva argumenta celi števili med 1 in 100, zadnji argument
+pa predstavlja izhod programa - v tem primeru največji skupni delitelj izbranih števil.
+Ko uporabnik pošlje nepravilen program v testiranje, sistem najprej zgenerira
+nov nabor vhodnih podatkov (v tem primeru dve števili). Na tem vhodu požene
+pravilno rešitev in uporabnikov program. Če sta rezultata enaka, postopek
+ponovi, v nasprotnem primeru pa vrne generiran vhod kot protiprimer, na
+katerem uporabnikov program ne deluje pravilno.
+To funkcionalnost smo kot manjši dodatek implementirali šele po začetku
+semestra, a se je hitro izkazala za eno najuporabnejših orodij v našem sistemu.
+Protiprimei so v veliko pomoč študentu pri iskanju napak v programu, saj lahko na
+njih simulira izvajanje programa in tako hitreje odkrije mesto napake.
+Iz tehničnih razlogov smo naključne protiprimere zaenkrat implementirali le za
+določene naloge. Na njihovo uporabnost najbolje kažejo izjave študentov, ki so
+jih pri drugih nalogah pogrešali:
+> Izpis protiprimera v VSEH primerih bi bil odličen.
+> Glavni problem je bil to, da pri veliko nalogah ne izpiše protiprimerov, kar bi zelo olajšalo lovljenje hroščev.
+===== Samodejno odpravljanje napak =====
+Prednost računalniških sistemov za poučevanje je tudi v tem, da nam
+omogočajo zajemanje podatkov o različnih postopkih reševanja.
+Naš sistem za vsak poskus hrani podrobno sled uporabnikove aktivnosti.
+Ta sled vključuje vse spremembe programske kode -- vstavljanje oziroma brisanje znakov --
+in ostale interakcije s spletno aplikacijo, kot je izvajanje poizvedb in testiranje
+rešitve.
+Te podatke uporablja metoda za samodejno odpravljanje napak, ki jo
+razvijamo v našem laboratoriju~\cite{lazar2014data}. Osnovna ideja je,
+da na nepravilnem programu preizkušamo popravke, ki so jih pri reševanju iste naloge
+naredili prejšnji uporabniki. Cilj je najti zaporedje popravkov, ki napačen program
+pretvori v pravilnega (glede na testne primere).
+Naša metoda deluje na nivoju besedila in je zato skoraj popolnoma neodvisna od programskega
+jezika. Za vsako obstoječo rešitev razdeli zaporedje vstavljenih in izbrisanih znakov
+na zaporedje t.i. //vrstičnih popravkov//. Popravek je urejen par (//prej//,//potem//), ki
+predstavlja transformacijo ene vrstice v programu. Poleg začetnega in končnega stanja ima
+vsak popravek tudi pripadajočo verjetnost -- delež uporabnikov, pri katerih se je v programu
+pojavila vrstica //prej// in so jo spremenili v //potem//.
+Nekaj primerov pogostih popravkov za predikat ''sister(X,Y)'' je v tabeli 1.
+^  Prej             ^  Potem            ^  Verjetnost  ^
+|  ''female(Y)''    |  ''female(X)''    |  0.77       |
+|  ''parent(Y,X)''  |  ''parent(X,Y)''  |  0.62       |
+|  ''mother(X,Y)''  |  ''parent(X,Y)''  |  0.71       |
+|  /                |  ''X \== Y''      |  0.82       |
+Tabela 1: tipični popravki za predikat ''sister(X,Y)''.
+Prva dva primera popravita napačne argumente v podciljih; tretji primer zamenja
+podcilj ''mother(X,Y)'' s pravilnim predikatom ''parent(X,Y)''; zadnji pa vstavi novo vrstico,
+ki pravi, da X in Y ne smeta biti ista oseba -- to je tudi popravek, ki ga predlaga aplikacija
+na sliki 1b.
+Ko dobi nepravilni program, ga naša metoda poskusi popraviti z različnimi zaporedji
+popravkov. Pri tem najprej preizkusi krajša zaporedja bolj pogostih popravkov. S tem
+želimo doseči, da bo končni program čim bolj podoben začetnemu oziroma da bodo posamezni
+popravki uporabniku lažje razumljivi. Če najdemo ustrezno zaporedje popravkov, ga
+uporabniku seveda ne smemo razkriti, saj bi mu s tem povedali rešitev naloge. Namesto tega
+v nepravilnem programu le označimo mesta, kjer so potrebne spremembe.
+Ker je metoda še v razvoju in še nismo zbrali dovolj velike množice rešitev, so
+rezultati mešani. V nekaterih primerih, sploh pri lažjih nalogah, hitro odkrije ustrezno rešitev.
+Pri kompleksnejših nalogah začne pristop na nivoju besedila kazati pomanjkljivosti, zato bomo v
+prihodnosti metodi dodali tudi elemente sintaktične analize programa. Prav tako bomo izboljšali
+predstavitev namigov uporabniku z bolj specifičnimi sporočili.
+===== Vnaprej pripravljeni namigi =====
+Samodejna analiza programske kode nam lahko pomaga pri podajanju povratnih informacij, vendar
+ima svoje omejitve. Lahko sicer odkrije, kaj je potrebno popraviti v programu, a je take popravke
+težko preslikati v višjenivojske koncepte. Več študentov je izrazilo željo po bolj specifičnih
+namigih:
+> Izboljšal bi način, kako namigi prepoznajo kje se program zmoti oz. da bi bili ti morda za začetnika lažje razumljivi.
+> Do določene mere bi razkril na kak način bi mogel določen program delovat, naprej pa bi sam študent dopolnil.
+Takih namigov letos nismo implementirali; aplikacijo smo uporabljali na vajah, kjer je bil za
+pojasnila zmeraj na voljo asistent. V okviru projekta želimo aplikacijo prirediti tudi za
+samostojno učenje. Vsaki nalogi bomo zato dodali še podrobnejše razlage z grafičnimi pojasnili.
+Na sliki 2b je primer grafičnega prikaza relacije ''sister(X,Y)''.
+Ročno pripravljeni namigi bodo služili tudi za razlago pogostih napak. Tukaj si oglejmo primer
+takega namiga za nalogo ''sins/3'' ("sorted insert").
+Gre za nalogo, kjer mora študent definirati predikat za vstavljanje novega elementa
+v urejen seznam števil. V prologu lahko neposredno dostopamo le do prvega elementa v seznamu, zato
+moramo pregledovati seznam od leve proti desni, dokler ne najdemo obstoječega elementa ''H'', ki
+je večji od novega elementa ''E''. Na tem mestu vstavimo nov element ''E'' pred ''H'', a študenti
+velikokrat zamenjajo njun vrstni red. To napako se da odkriti z ustreznimi testnimi primeri, zato
+lahko vnaprej pripravimo ustrezno razlago; primer diagrama za to situacijo je na sliki 3.
+{{:codeq:sins-hint-wrong-order.svg|}}
+Slika 3: primer namiga za predikat sins/3.
+===== Poigritev =====
+Nazadnje omenimo še en vidik aplikacije, ki ga nismo načrtovali, a se je hitro izkazal za
+bistveno prednost pred obstoječim načinom dela na vajah. Gre za t.i. "poigritev"
+(angl. //gamification//) oziroma uporabo prijemov iz računalniških iger, ki so primarno
+namenjeni motivaciji in ohranjanju zanimanja za uporabo aplikacije.
+Tipičen primer poigritve je podeljevanje značk (angl. //badges//) uporabnikom za razne
+dosežke. Značke delujejo kot zunanji motivacijski faktor, s katerim skrajšamo čas med
+vloženim delom in nagrado -- tudi če je to le ikona na zaslonu.
+Naš sistem ne vsebuje nobenih funkcionalnosti, ki bi bile primarno namenjene
+poigritvi. Kljub temu pa se je izkazalo, da že uvodni zaslon s seznamom nalog (slika 1a)
+opravlja podobno funkcijo. Študent namreč vidi, koliko nalog je na voljo v
+vsakem poglavju in koliko jih je že rešil. Vsaka rešena naloga to statistiko malo izboljša
+-- zelena pika dobi vlogo značke -- in s tem takoj nagradi študentov trud.
+Opazili smo tudi, da študenti pri problemih vztrajajo dlje časa, da bi dosegli 100% rešenih
+nalog za posamezni sklop. Razlogi za to so verjetno sorodni razlogom za priljubljenost raznih
+zbirateljskih dejavnosti in iger.
+V naslednji različici aplikacije bomo eksplicitno podprli poigritev z značkami -- recimo za
+pravilno rešitev v prvem poskusu ali v zelo kratkem času. Uporabnik bo na posebnem zaslonu
+lahko pregledoval dobljene značke in splošno statistiko reševanja.
-====== Conclusion ======
+====== Diskusija ======

A.I.lab

User Tools

Site Tools

Differences

Page Tools