diff options
author | Martin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si> | 2016-11-02 14:06:33 +0100 |
---|---|---|
committer | Martin Možina <martin.mozina@fri.uni-lj.si> | 2016-11-02 14:06:33 +0100 |
commit | 8540f7ca17b029b12bee6d8bef1c3e8911d688a4 (patch) | |
tree | a33c2f0a1f3da138bca9eff811d460fc65705ea5 /python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html | |
parent | 656c66097e806b4c53646ea1fff3d8615426d304 (diff) |
Text explaining modules and methods.
Diffstat (limited to 'python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html')
-rw-r--r-- | python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html | 251 |
1 files changed, 251 insertions, 0 deletions
diff --git a/python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html b/python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html new file mode 100644 index 0000000..ec414ef --- /dev/null +++ b/python/problems/functions_and_modules/modules_sl.html @@ -0,0 +1,251 @@ +<!DOCTYPE html> +<html lang="sl"> +<head> + <meta charset="utf-8" /> + <title></title> + <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/css/codeq.css" /> + <link rel="stylesheet" type="text/css" href="../../style.css" /> +</head> +<body> + +<h1>Kako uporabljamo module</h1> + +<p>Doslej smo spoznali le prgišče funkcij - <code>input</code>, + <code>len</code>, <code>sqrt</code>. V resnici pa skupaj s Pythonom dobimo + tisoče funkcij za vse mogoče reči, od pošiljanja pošte in kriptografije do + predvajanja zvoka in brskanja po datotekah .zip. Še večja gora funkcij + obstaja na spletu: karkoli si zamislite napisati, skoraj gotovo je nekdo + - če le gre za dovolj splošno reč - že potreboval kaj takšnega ter to tudi + napisal in vam dal na razpolago. Da se ne bi izgubili v gori funkcij (in + drugih reči), jih moramo nekako urediti.</p> + +<p>Modul je zbirka funkcij (in omenjenih drugih reči). Veliko modulov dobimo + že kar ob namestitvi Pythona, druge poberemo z interneta. Da bi lahko + uporabljali funkcije iz modula, moramo modul najprej uvoziti, kar storimo + z ukazom <code>import</code>, ki mu sledijo imena enega ali več modulov. + S Pythonom dobimo, recimo, modul z matematičnimi funkcijami, ki se imenuje + <code>math</code> in ga uvozimo takole:</p> + +<pre>import math</pre> + +<p>To praviloma storimo na začetku programa. Ko je modul uvožen, kličemo + njegove funkcije. Do funkcije, ki se nahaja v modulu, pridemo tako, da + napišemo ime modula, piko, in ime funkcije.</p> + +<pre>>>> math.sqrt(2) +1.4142135623730951 +>>> math.log(2.71828) +0.99999932734728203 +>>> math.log10(100) +2.0</pre> + +<p>Primer druge reči, ki je v modulu, so konstante.</p> + +<pre>>>> math.pi +3.1415926535897931</pre> + +<p>Drug primer modula je, recimo, modul s funkcijami, ki vračajo naključna + števila (in počnejo tudi druge naključne reči), <code>random</code>. Ta + ima, recimo, funkcijo <code>randint(a, b)</code>, ki vrne naključno število + med podanima vrednostima <code>a</code> in <code>b</code> (vključno z + <code>b</code>! Tu pravilo o tem, da <code>b</code> ni vključen, ne bi + imelo veliko smisla). Še dve zanimivi funkciji sta <code>choice</code>, + ki vrne naključno izbrani element seznama, in <code>shuffle</code>, ki + naključno premeša elemente seznama.</p> + +<pre>>>> import random +>>> random.randint(10, 20) +17 +>>> random.randint(10, 20) +16 +>>> random.randint(10, 20) +10 +>>> l = ["Ana", "Berta", "Cilka", "Dani", "Ema", "Fanci"] +>>> random.choice(l) +'Ana' +>>> random.choice(l) +'Dani' +>>> random.shuffle(l) +>>> l +['Ana', 'Fanci', 'Dani', 'Cilka', 'Ema', 'Berta']</pre> + +<p><code>random.gauss(mu, sigma)</code> vrača naključna števila iz Gaussove + distribucije s podanim poprečjem <code>mu</code> in varianco + <code>sigma</code>. Tule je pet števil iz distribucije N(10, 3):</p> + +<pre>>>> for i in range(5): +... print(random.gauss(10, 3), end=" ") +... +8.96174816507 8.79299353551 8.75687382602 9.49106109252 8.21589651224</pre> + +<p>Poglejmo še en modul, <code>os</code>. Ta vsebuje goro funkcij, povezanih + z datotekami in direktoriji (podatki o datotekah, preimenovanje, brisanje), + programi, ki tečejo na računalniku in drugo. Tako recimo funkcija + <code>os.listdir</code> vrne seznam vseh datotek v direktoriju, katerega + ime podamo kot argument.</p> + +<pre>>>> os.listdir("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami") +['blagajna.py', 'palindrom.py', 'stetje.py', 'domaca', 'razpakiranje.py', +'zapiski.html', 'fibo.py', 'seznami.py', 'zip.py']</pre> + +<p>Funkcija <code>os.remove</code> pobriše datoteko s podanim imenom. Če bi + želeli v direktoriju <code>c:\d\kontrabant</code> pobrisati vse datoteke s + končnico <code>.pyc</code>, bi to storili takole:</p> + +<pre>for fname in os.listdir("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami"): + if fname[-4:] == ".py": + os.remove("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami" + fname)</pre> + +<p>Ob tej priliki povejmo, da ima v normalnih operacijskih sistemih vsak program + (bolj učeno: proces) nek "trenutni direktorij". Kadar imena direktorija + ne začnemo z / (ali \ ali c: ali čim podobnim na Windowsih), se ime nanaša + na datoteke oz. direktorije znotraj tega, trenutnega direktorija. Kakšen je + trenutni direktorij, nam pove funkcija <code>getcwd()</code> (get current + working directory), spremenimo pa ga z <code>os.chdir</code>. Kar smo + počeli zgoraj, bi se lahko napisalo tudi + +<p>Vse skupaj bi bilo morda lepše, če bi predtem zamenjali trenutni direktorij.</p> + +<pre>os.chdir("/Users/janez/Dropbox/Pedagosko/P1/2014/03 seznami") +for fname in os.listdir("."): + if fname[-4:] == ".py": + os.remove(fname)</pre> + +<p>Ko smo ravno pri Windowsih, potarnajmo še, da ima znak \ v nizih v večini + programskih jezikov poseben pomen. Danes povejmo le, da moramo, če hočemo + dobiti \, napisati \\. Se pravi, ko bomo hoteli reči "c:\Users\janez", bomo + morali napisati "c:\\Users\\janez". Na srečo lahko tudi na Windowsih že + dolgo uporabljamo sicer običajnejši /.</p> + +<p>Če bi datoteke raje preimenovali kot brisali - recimo tako, da bi k njihovem + imenu dodali .bak, to storimo z <code>os.rename</code>, ki ji podamo staro + in novo ime datoteke.</p> + +<pre>for fname in os.listdir("."): + if fname[-4:] == ".py": + os.rename(fname, fname + ".bak")</pre> + +<p>Ob modulu <code>os</code> se lahko naučimo še nečesa zanimivega: modul + lahko vsebuje celo druge module. Tako modul <code>os</code> vsebuje modul + <code>path</code>. Modula <code>path</code> nam ni potrebno uvoziti, + dovolj je, da uvozimo <code>os</code>. Lahko pa ga uvozimo tudi takole</p> + +<pre>import os.path</pre> + +<p>Razlike pravzaprav (skoraj) ni.</p> + +<p>Modul <code>os.path</code> vsebuje različne funkcije povezane z imeni + datotek in njihovimi lastnostmi. Zanimiva je, denimo, + <code>os.path.splitext</code>, ki ji podamo ime datoteke in vrne terko z + dvema elementoma - osnovo imena in končnico. Pri tem ni potrebno, da + datoteka v resnici obstaja.</p> + +<pre>>>> os.path.splitext("/Users/janez/datoteka.txt") +('/Users/janez/datoteka', '.txt')</pre> + +<p>Ker vemo, da lahko terko razpakiramo v dve spremenljivki, bomo pogosto rekli + kar</p> + +<pre>>>> osnova, koncnica = os.path.splitext("/Users/janez/datoteka.txt")</pre> + +<p>Gornji programček bi se torej še bolj lepo napisalo takole.</p> + +<pre>for fname in os.listdir("."): + if os.path.splitext(fname)[1] == ".py": + os.rename(fname, fname + ".bak")</pre> + +<p>Modul <code>os.path</code> ima še kup zanimivih funkcij, recimo + funkcijo, ki pove, ali določena datoteka oz. direktorij obstaja + (<code>os.path.exists</code>), funkcije, ki povedo ali določeno ime + predstavlja datoteko (<code>os.isfile</code>), direktorij + (<code>os.isdir</code>), povezavo (<code>os.islink</code>) ali kaj + drugega, kar je znano na Unixu, v Windowsih pa ne.</p> + +<h2>Uvažanje v globalni imenski prostor</h2> + +<p>Kaj je "imenski prostor" vam še ne nameravam, kaj "globalni", pa še ne + morem povedati. Vseeno se lahko naučimo, kako uvažamo vanj.</p> + +<p>Stvar je namreč jako preprosta. Morda se mi ne da stalno pisati + <code>math.sin</code>, <code>math.cos</code>, <code>math.pi</code>. Če bi + raje pisal le <code>sin</code>, <code>cos</code> in <code>pi</code>, bom + namesto z + +<pre>import math</pre> + +<p>modul uvozil z</p> + +<pre>from math import sin, cos, pi</pre> + +<p>S tem povem dve reči. Prva: zanimajo me le tri reči, <code>sin</code>, + <code>cos</code> in <code>pi</code>. Ostalih, recimo <code>sqrt</code>, + ne potrebujem in naj jih ne uvaža. (Dejanski mehanizem je malo drugačen, + tudi <code>sqrt</code> je v resnici uvožen, vendar ga ne vidim, a to ni + pomembno.) Druga: nočem, da se funkcije "skrivajo" v modulu + <code>math</code>, hočem jih "tu", torej, hočem jih klicati, ne da bi moral + prej pisati <code>math.</code>.</p> + +<p>Pogosto smo leni ali, še pogosteje, ne vemo točno, katere vse funkcije + bomo potrebovali, zato rečemo kar</p> + +<pre>from math import *</pre> +<p>Zvezdica pomeni "vse funkcije" in hočemo jih tu, ne v <code>math</code>. + Za to obliko uvoza sem vam, da nam je bilo enostavneje, pokazal, ko smo + začeli streljati s topom.</p> + +<p>Temu načinu uvažanja se načelno izogibamo. Pogosto ga uporabljamo pri modulu + <code>math</code>, iz drugih modulov pa uvažamo le posamične funkcije + (<code>from random import randint</code>) ali pa pustimo modul kot modul + (<code>import random</code>).</p> + +<h1>Kako pišemo module</h1> + +<p>Napišimo program, ki bo vseboval konstanto <code>odgovor</code>, +ki bo imela vrednost 42, in funkcijo, ki računa Fibonaccijeva števila. + +<pre>odgovor = 42 + +def fibonacci(n): + a = b = 0 + for i in range(n): + a, b = b, a+b + return a</pre> +Program shranimo pod imenom fibo.py.</p> + +<p>To je to. V drugem programu lahko rečemo + +<pre>import fibo +print("Odgovor je", fibo.odgovor) +print("Deseto Fibonaccijevo število pa je", fibo.fibonacci(10))</pre> + +<p>Tudi vse ostale finte, na primer, <code>from fibo import odgovor</code>, + delujejo.</p> + +<p>Modul ni nič drugega kot program, ki ga uvozimo.</p> + +<p>Tudi vsi drugi programi, ki ste jih napisali doslej, so hkrati moduli: + lahko jih uvozite. Pazite le na tole: ko modul uvozimo, + se ta v resnici izvede, čisto tako, kot bi se izvajal program. + Vse, kar se v tem programu-modulu definira, ostane definirano in se + nahaja v modulovem imenskem prostoru. Vendar se zgodi tudi vse ostalo, + kar piše v modulu: če pri izvajanju naleti na <code>print("Foo")</code> + se bo ob uvozu modula izpisalo Foo. Če program-modul vsebuje klic funkcije + (in ne le definicij), se bo ta funkcija poklicala tudi ob uvozu.</p> + +<p>Kje Python išče module? Navadno v trenutnem direktoriju, + poleg tega pa še v drugih. Na Windowsih v, recimo, + <code>c:\Python34\lib\site-packages</code>. + Več o tem si lahko preberete v dokumentaciji.</p> + +<p>Tudi sicer ne bomo rinili prav globoko v module, + samo še eno stvar omenimo, da vas ne bo presenetila. + Ko boste prvič uvozili modul, se bo poleg datoteke s končnico .py + pojavila še ena, za enakim imenom, a končnico .pyc. + Python si vanjo "prevede" (pravzaprav bi smeli pisati brez narekovajev, + temu se v resnici reče prevajanje) v obliko, v kateri ga bo lahko + naslednjič hitreje uvozil. Pri manjših modulih se to ne pozna, + pri velikem številu velikih modulov pa. Če vas moti, jo lahko pobrišete; + drugič se bo pač spet pojavila ponovno.</p> + +</body> +</html> |