Kako lahko umetna inteligenca prevzame oblast?

• Posted On: 28 maja, 2015
• Posted By: tilen

Vabljeni na posvet “Krasni novi digitalni svet? Umetna inteligenca, internetizacija in novi družbeni red”, ki bo v torek, 2. junija 2015, ob 11. uri v veliki dvorani SAZU . V okviru posveta boste lahko prisluhnili predavanju akademika Ivana Bratka z naslovom “Kako lahko umetna inteligenca prevzame oblast?” in akademiku Slavku Splichalu , ki bo govoril o pasteh internetizacije.

Ivan Bratko: Kako lahko umetna inteligenca prevzame oblast?

Že od nastanka področja umetne inteligence spremljajo tehnični razvoj vprašanja iz ne-tehničnih krogov: ali ni nevarno, da bo umetna inteligenca prevzela oblast nad ljudmi? Navadno si ob tem ljudje predstavljajo, da bi se roboti zarotili proti ljudem in prevzeli oblast z vojaško silo. Vendar ne kaže, da bi se tak scenarij dejansko lahko uresničil. V zadnjih letih pa je zaradi novih tehničnih možnostih interneta in umetne inteligence to vprašanje nenadoma postalo realno in srhljivo. Na tako nevarnost vsaj posredno opozarja tudi odprto pismo nekaterih vodilnih strokovnjakov umetne inteligence z začetka leta 2015. V tem predavanju bo predstavljen verjeten scenarij, ki ga odprto pismo sicer eksplicitno ne omenja. Ta scenarij bi na »mehak« način vodil do konca demokracije in de facto računalniškega prevzema oblasti.

Slavko Splichal: Internetizacija in redistribucija družbene moči

Internet je s svojo vsepovsodnostjo več kot le nova informacijska in komunikacijska tehnologija, saj njegov razvoj uteleša, reproducira in vzdržuje oblike družbene organizacije, ki prežemajo celotno (globalno) družbeno strukturo. Internetizacija kot doslej najradikalnejša oblika medijatizacije družbenih procesov in vsakdanjega življenja povečuje prepustnost meja in s tem spreminja odnose med zasebnim in javnim, med delom in prostim časom, med proizvodnjo in potrošnjo, med (politično) participacijo in razvedrilom, med državo in civilno družbo, med »progresivnim« in »zastajajočim« ekonomskim sektorjem, med nacionalnim in transnacionalnim. V protislovnih procesih globalizacije in fragmentacije, ki jih spodbuja internet, postaja ključno vprašanje družbeno-ekonomskih in političnih posledic spremenjenih odnosov za posameznika in družbo. Že od zgodnjih opozoril Rimskega kluba v Mikroelektroniki in družbi (1982) je jasno, da internetizacija ne prinaša nesporno samo koristnih družbenih posledic, ampak povzroča tudi več neenakosti, vsiljene publicitete, odvisnosti, nadzorovanja ter sproža vprašanja o (ne)legitimnosti in (ne)učinkovitosti redistribucije družbene moči in novih oblik (transnacionalnega) vladovanja.