Prof. dr. Ivan Bratko

Ivan Bratko je profesor računalništva na Univerzi v Ljubljani. Ima diplomo iz elektrotehnike in magisterij ter doktorat iz računalništva, vse na Univerzi v Ljubljani.

Profesor Bratko je raziskoval na področju strojnega učenja, kvalitativnega modeliranja in sklepanja, inteligentne robotike in hevrističnih metod. Njegova glavna zanimanja na področju strojnega učenja so konstruktivna indukcija, induktivno logično programiranje, kombiniranje učenja in kvalitativnega sklepanja ter različne aplikacije strojnega učenja, vključno z medicino in nadzorom dinamičnih sistemov. V zadnjem času ga zanima interpretabilno učenje in načrtovanje s poudarkom na razložljivi umetni inteligenci ter ocenjevanje težavnosti problemov za ljudi. Prej je bil vodja laboratorijev za umetno inteligenco na Univerzi v Ljubljani in Institutu Jožef Stefan.

Profesor Bratko je objavil več kot 250 znanstvenih člankov in številne knjige, vključno z Prolog Programming for Artificial Intelligence (Addison-Wesley/Pearson Education, četrta izdaja, 2012), KARDIO: a Study in Deep and Qualitative Knowledge for Expert Systems (MIT Press, 1989; soavtorja I. Mozetič in N. Lavrač) ter Machine Learning and Data Mining: Methods and Applications (Wiley, 1998; sourednika R.S. Michalski in M. Kubat).

Bil je član uredniških odborov številnih znanstvenih revij, vključno z Artificial Intelligence, Machine Learning, Journal of AI Research, Journal of ML Research in KAIS (Journal of Knowledge and Information Systems). Je član SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti), član EurAI (Evropskega združenja za umetno inteligenco), član Academia Europaea in član IAS (Inženirske akademije Slovenije). Bil je eden od ustanoviteljev in prvi predsednik SLAIS (Slovenskega društva za umetno inteligenco) ter predsednik ISSEK, Mednarodne šole za sintezo strokovnega znanja, s sedežem v Vidmu v Italiji.

Bil je gostujoči profesor ali gostujoči znanstvenik na različnih univerzah, vključno z Univerzo v Edinburghu, Univerzo Strathclyde, Univerzo v Sydneyju, Univerzo v Novem Južnem Walesu (Sydney), Politehnično univerzo v Madridu, Univerzo Alpen Adria (Celovec) in Tehniško univerzo v Delftu. Delal je kot član strokovne komisije za ocenjevanje predlogov za nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta.